Nasveti za biodiverziteti prijazen vrt

Pomlad je že veselo prišla v naše kraje, pa čeprav nam včasih z muhastim vremenom še malce ponagaja. Tudi prve spomladanske cvetice so se že prebudile in sonce kar vabi v naravo. Pomlad je prav tako čas, ko pričnemo urejati naše vrtove. Morda si lahko letos zastavimo pri urejanju vrtov nov cilj, in sicer da naš vrt ne bo le lep in prijeten za oči, ampak tudi prijazen biodiverziteti. A kaj sploh pomeni, da je vrt prijazen biodiverziteti? Vrt, ki zagotavlja življenjski prostor čim večjemu številu rastlin in živali je biodiverziteti prijazen vrt. S čim večjo vrstno pestrostjo naših domačih vrst lahko namreč pripomoremo k ohranjanju in večanju biodiverzitete. Ne glede na to, ali je naš vrt velik ali majhen, ali pa imamo morda na razpolago le balkon, lahko prispevamo k biodiverziteti.

Ključno je, da vrt zasadimo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, saj bomo le tako preprečili razširjanje tujerodnih in potencialno invazivnih rastlinskih vrst. Sadimo vrste, ki imajo različno obarvane in oblikovane cvetove. Le tako bomo v vrt privabili različne opraševalce. Določene skupine opraševalcev namreč raje obiskujejo določeno barvo in obliko cvetov. Čebele tako privabljajo predvsem modri, rumeni in beli cvetovi, nočne metulje beli, rožnati in bledo rdeči, ki dišijo ponoči, dnevne metulje pa poleg istih barv kot nočne še rumeni in intenzivno rdeči. Medtem, ko hrošči raje obiskujejo bele in zelene cvetove, muhe, komarji in mušice izbirajo raje rjavkaste in škrlatne, ki imajo velikokrat vonj po razpadajočem mesu. Ustnati, razprostrti in kratko cevasti cvetovi so primernejši za čebele, pladnjasti in dolgo cevasti pa za metulje. Razprostrte in cevaste cvetove raje obiskujejo tudi hrošči in muhe. V kolikor je vrt dovolj velik lahko vanj zasadimo drevesa in grmovnice, ki bodo spomladi nudila pašo opraševalcem, tekom leta domovanje pticam in jeseni plodove tako pticam kot drugim živalim. Izbor rastlinskih vrst naj bo takšen, da bo v vsakem letnem času vsaj kakšna izmed rastlinskih vrst cvetela. Vrt ogradimo z živimi kot je na primer drenova (Cornus mas), rešeljikina (Prunus mahaleb), gabrova (Carpinus betulus), rujeva (Cotinus coggygria) in še kaj bi se našlo. Tam bo zagotovo našel dom kakšen jež, rovka, pajki, žuželke in še bi lahko naštevali.

S skalnjaki, kamnitimi škarpami in suhozidi pa bomo v vrt privabili različne plazilce. Nam pa bodo lep in koristen okras, saj lahko nanje posadimo različne začimbnice in dišavnice kot so na primer kraški šetraj (Satureja montana), timijan (Tymus vulgaris), vinska rutica (Ruta divaricata), timijanovolistni popovec (Micromeria thymifolia), ožepek (Hyssopus officinalis) in mnoge druge. V vrt lahko ustvarimo življenjski prostor tudi za dvoživke in druge vodne živali ter seveda za vodne rastline, če v kakšnem kotičku uredimo bajer. Zasadimo ga z avtohtonimi vodnimi in obrežnimi vrstami (vodoljubo (Butomus umbellatus), močvirsko kačunko (Calla palustris), vodno grebeniko (Hottonia palustris), žabjim šejkom (Hydrocharis morsus-ranae)…). Hkrati bomo pripomogli k ohranjanju teh vrst, saj so vse vodne rastline na seznamu ogroženih rastlinskih vrst

Trat ne kosimo pogosto, pustimo raje, da travniške rastlinske vrste zacvetijo v vsej svoji lepoti in hkrati dajejo dom in skrivališče različnim žuželkam. Ni ga namreč lepšega kot poletni cvetoč pisan travnik! Za nekoliko bolj urejen videz pa se lahko poigramo z obkošenimi potmi.

Tudi, ko rastline zaključijo s svojo vegetacijsko dobo, pustimo da semenijo, saj se bo le na ta način v tleh obnavljala rastlinska semenska banka. Hkrati so njihova semena in plodovi hrana živalim. Prav tako ni potrebe po takojšnji odstranitvi suhih in odmrlih rastlinskih ostankov. Tekom zime bodo rastlino zaščitila pred zmrzaljo in hkrati nudila zimsko zavetje živalim ter gradbeni material za ptičja gnezda in domovanja žuželk. Tudi kakšna kopica listja lahko v vrtu ostane, saj bo priročno skrivališče za živali.

Ni potrebno veliko, da naš domači vrt postane dom različnim rastlinam in živalim. Poskusiti je treba le, da tudi okrog našega doma z malce naše pomoči poustvarimo naravo. Vabimo vas, da poskusite tudi vi in nato svoje dosežke delite z nami preko natečaja.

Avtorica besedila in fotografij: Blanka Ravnjak