Razstava remenk mojstrov z Goričkega Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so posamezni izdelovalci v Prekmurju izpopolnili do te mere, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti – prekmurske remenke. Te ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele tudi vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja. Dejavnost je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine pod imenom Izdelovanje prekmurskih remenk. Kot nosilci so vpisani Elizabeta Urisk (1942 -2020) iz Dobrovnika in Eva Tivadar iz Kamovcev pri izdelovanju prekmurskih remenk v tehniki batik, Herman Rajsar od Grada ter Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev pa kot izdelovalci škrabanih remenk. Dragocene zaklade ljudske umetnosti teh štirih mojstrov si lahko na gradu Grad ogledate celo leto. Več o prekmurskih remenkah in mojstrih lahko preberete tukaj. Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota Na razstavi so tudi voščilnice z velikonočnimi motivi: okrašena jajca, zajčki, piščančki, verski motivi, ter številne voščilnice z upodobitvami pomladanskih cvetlic in pisanih šopkov, ki so jih prav tako pošiljali ob tem največjem krščanskem prazniku. Običaj pošiljanja voščil ob prazniku Velike noči v sodobnem, digitaliziranem svetu čedalje bolj zamira, zato so tovrstni predmeti, ki jih marsikdo osebno hrani, dragocen spomin na navade, ki so živele v našem okolju in ustvarjale […]
Z razstavo Čarobna pestrost smo želeli prikazati čarobnost območja parka, njeno pestrost. Razstava prikazuje prepletenost, soodvisnost vrst znotraj ekosistemov, prilagojenost na njih, v zadnjem delu pa izpostavili načine s katerimi lahko vsak od nas pripomore k temu, da bodo takšna okolja lahko občudovale tudi prihodnje generacije. Z vključitvijo umetniških del “hišnega slikarja” Jurija Mikuletiča, smo ob enem želeli razstavo posvetiti prav njemu, njegovim občutljivim potezam čopiča, ki so tako zelo natančno ujele cvetje, drevesa, žuželke, ribe, ptice, dvoživke ter male in velike sesalce – take, ki jih lahko opazimo in take, ki opazujejo nas, ko občudujemo njihovo domovanje – različne habitate narodnega parka. Razstava bo na ogled do konca junija pred Domom Trenta. Fotografija naslovnega panoja zunanje razstave, ki je nastala v okviru projekta Life Naturaviva.
Potopisno predavanje pod zvezdami TANZANIJA Predava: Gregor Domanjko Tanzanija slovi kot ena izmed najbolj priljubljenih držav v Afriki za opazovanje velikih živali. Varno in od blizu si je mogoče v narodnih parkih ogledati leve, slone, zebre, povodne konje, štorklje in druge živali, ki jih običajno občudujemo v dokumentarnih filmih. Predavatelj bo v sliki in besedi predstavil Ngorongoro, vulkansko območje z največjo gostoto velikih živali na svetu, narodna parka Manyara in Tarangire, Masaje in eksotični Zanzibar.
V četrtek, 30. junija ob 21:30 uri bomo na zunanjem dvorišču gradu Podsreda imeli letni kino na prostem. Vstop bo prost.
Kino pod zvezdami KNJIGA O DŽUNGLI Knjiga o džungli je akcijska epska pustolovščina o Mavgliju, otroku, ki ga je vzgajalo krdelo volkov. Mavgli ugotovi, da ni več dobrodošel v džungli, saj strašni tiger Šir Kan, ki ima zaradi ljudi strašne brazgotine, priseže, da bo pokončal vse, kar vidi kot grožnjo. Mavgli je prisiljen zapustiti edini dom, ki ga je kdaj poznal. Odpravi se na vznemirljivo popotovanje spoznanja, na katerem ga spremljata mentor Bagira in svobodomiselni medved Balu.
7. julija 2022 ob 21:00 uri bomo na zunanjem dvorišču gradu Podsreda izvedli letni kino pod grajskimi zvezdami. Po projekciji bo organizirano tudi nočno opazovanje metuljev. Vstop je prost.
1.avgusta 2022 bomo imeli na upravi Kozjanskega parka v Podsredi odprtje velike zunanje razstave o invazivnih vrstah, ki jo bomo gostili iz KP Goričko. Gre za razstavo z naslovom ”Invazivne tujerodne vrste, naše nezaželene sosede”. Z razstavo želimo obiskovalcem predstaviti najpogostejše invazivne tujerodne vrste, ki jih najdemo v Sloveniji in tudi tiste, ki se lahko potencialno razširijo. Namen razstave je povečati njihovo prepoznavnost, opozoriti na vplive, ki jih povzročajo v lokalnih ekosistemih ter ukrepe s katerimi lahko preprečimo njihovo nekontrolirano širjenje. Ob tem dogodku bomo imeli tudi delavnico o invazivnih vrstah s predstavitvijo in ogledom primera poskusnega zatiranja rastišča japonskega dresnika s pomočjo prekrivanja s folijo.
