KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE

Ob mednarodnem dnevu barij, ki ga obeležujemo vsako zadnjo nedeljo v juliju, vam predstavljamo Krajinski park Ljubljansko barje. Nahaja se prav na pragu našega glavnega mesta, Ljubljane, in obsega večji del Ljubljanskega barja, največjega mokrišča v Sloveniji.

Pogosto park predstavljamo kar s sedmeroglavim zmajem, Varuhom zakladov Ljubljanskega barja. Njegovih sedem glav predstavlja sedem občin, preko katerih se razprostira 135 km2 parka: Ljubljano, Brezovico, Log-Dragomer, Vrhniko, Borovnico, Ig in Škofljico. Zmajev velik moder trebuh predstavlja glavni element Barja, vodo, ki varuje tako naravno kot kulturno dediščino tega območja (več o zakladih Ljubljanskega barja si lahko preberete tu).

Ljubljansko barje je pokrajina, ki so jo ljudje skozi čas vztrajno spreminjali. To je ena najbolj spremenjenih pokrajin v Sloveniji v zadnjih 200 letih. Prvi stalni naseljenci na tem območju so bili sicer koliščarji, ki so si pred več kot 6500 leti ob velikem jezeru postavili lesena bivališča na kolih ter s prekinitvami poseljevali ta prostor okoli 3 tisoč let. Najdbe arheoloških izkopavanj pa nam odkrijejo tudi bogato biotsko pestrost območja v tistem času. Kolišča pri Igu so od leta 2011 vpisana tudi na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Korenitejši posegi na območju današnjega parka so se pričeli šele v drugi polovici 18. stoletja, ko se je pričelo izsuševanje območja z namenom, da se na njem ustvari žitnico. Z izkoriščanjem šote se je višina tal v slabem stoletju znižala v povprečju kar za dva metra. Da bi pospešili izsuševanje Barja, so prebivalci izkopali jarke in kanale. Med parcelami so zasadili mejice ter pričeli izkoriščati delno izsušena zemljišča. Pokrajina se je močno spremenila, močvirje je počasi pričelo dobivati podobo mozaične krajine, kakršno poznamo danes.

Čeprav danes pravega barja na Ljubljanskem barju ni več, pa si lahko še vedno ogledamo nekaj manjših območij, kjer najdemo prehodno barje (Mali plac) ali zaraščeno visoko barje (Goriški mah, Kozlerjeva gošča) ter rastline, ki rastejo na barjih.

V želji po ohranitvi mozaične krajine pa je bil leta 2008 razglašen Krajinski park Ljubljansko barje, v katerem najdemo pravo bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. Do danes je bilo na tem območju zabeleženih več kot 6000 vrst živih bitij, med katerimi je 1326 vrst rastlin, 271 vrst ptic, 51 vrst kačjih pastirjev, 48 vrst rib, 988 vrst hroščev, 15 vrst dvoživk, kar je okoli 70 % vseh vrst dvoživk v Sloveniji, ter mnoge druge.

Krajinski park Ljubljansko barje je tudi Natura 2000 območje, kjer varujemo 7 evropsko ogroženih življenjskih prostorov, eno rastlinsko vrsto (orhidejo Loeselovo grezovko), 25 vrst ptic in 27 drugih živalskih vrst. V parku lahko najdemo tudi druge živalske in rastlinske vrste, ki se na seznamu Natura 2000 vrst niso znašle, a so prav tako ogrožene. Ena od takih je kobilica temna šaševka, ki so jo ponovno odkrili šele leta 2004, in sicer na Ljubljanskem barju ter v Italiji. Okoli 5 tisoč osebkov, ki živijo na Ljubljanskem barju, predstavlja 2/3 svetovne populacije.

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje z rednim delom in številnimi projekti izvajamo varstvene ukrepe, s katerimi ohranjamo življenjske prostore (predvsem hitro izginjajoče mokrotne travnike) ter ogrožene rastlinske in živalske vrste. Ponosni smo predvsem na ponovno naselitev metulja barjanskega okarčka v enem od naravnih rezervatov, saj je le-ta z Barja v zadnjih letih izginil, poleg tega smo uspešno obogatili populacijo hrošča puščavnika. Izvajamo tudi mnogo aktivnosti, povezanih z ohranjanjem dvoživk in njihovih življenjskih okolij, predvsem z izkopom novih mlak in gradnjo cestnih podhodov. Zaradi hitrega širjenja tujerodnih invazivnih vrst v parku smo pričeli tudi z osveščanjem prebivalcev in obiskovalcev o tej veliki nevarnosti za domorodne vrste.

Če vas bo pot v Krajinski park Ljubljansko barje zanesla zgodaj spomladi, pa se le ustavite ob katerem od mokrotnih travnikov, na katerih cvetijo kockaste vijoličaste lepotice, močvirske logarice. Morda vam ob tem uspe ugledati tudi redkega »zadnjega mostiščarja« na Ljubljanskem barju, velikega škurha.

P

Besedilo je pripravila Barbara Vidmar, avtor zgornje fotografije Ljubljanskega barja je Davorin Tome.