About author
Krajinski park Goričko je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 km2 naš največji krajinski park. Gričevje na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije na zahodni strani obdaja meja z Avstrijo, na vzhodni pa meja z Madžarsko. Na severnem delu se meji združita v tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Krajinski park Goričko je bil vzpostavljen leta 2003, leto kasneje pa je bil ustanovljen Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je njegov upravljalec. Sedež parka se nahaja v največjem gradu v Sloveniji, gradu Grad. Krajinski park Goričko je del trideželnega parka Goričko-Raab (Avstrija)–Őrség (Madžarska), ki povezuje naravo preko državnih meja.
Krajinski park Goričko zaznamuje velika stopnja biodiverzitete, ki se odraža kot rezultat slikovite mozaične kmetijske kulturne krajine. Ta mozaik sestavljajo različni naravni in polnaravni življenjski prostori, v katerih najdemo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so drugod že izginile. V pisanem mozaiku goričke krajine bomo našli prepletajoče se suhe in vlažne travnike, visokodebelne sadovnjake, vinograde, mejice, posamična drevesa, vijugaste potoke, mlake, jezera, gozdove, polja in številna majhna naselja, razložena po gričih in dolinah Goričkega. Tovrstno kulturno krajino so skozi dolga stoletja oblikovale delovne kmečke roke Goričank in Goričancev, ki so bili vajeni kmetovanja v sozvočju z naravo.
Na območju Krajinskega parka Goričko najdemo 44 naravnih vrednot državnega pomena, med katerimi so izjemna in posebna drevesa, stoječe vode in potoki, geološke posebnosti in dobro ohranjeni življenjski prostori. Najbolj razpoznavne so Sotinski breg, ki je tudi najvišji vrh Prekmurja, slatinski vrelec v Nuskovi, kamnolom vulkanskega tufa pri Gradu, drugi najdebelejši kostanj v Sloveniji na Tetajnem bregu, Ledavsko jezero in mokrotni travniki v dolini Kobiljskega potoka.
Skoraj v celoti je območje Krajinskega parka Goričko vključeno v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Na območju Natura 2000 Goričko aktivno varujemo sedem evropsko ogroženih življenjskih prostorov, eno rastlinsko vrsto in 38 živalskih vrst, od tega 14 vrst ptic. Seveda se poleg teh na Goričkem varujejo še mnoge druge, v slovenskem merilu redke in zavarovane rastlinske ter živalske vrste. Krajino Goričkega dopolnjuje tudi bogata kulturna dediščina.
Najbolj znani živalski prebivalci Goričkega so smrdokavra, bela štorklja, veliki skovik in vidra. Med dobro polovico slovenskih vrst netopirjev, ki živijo na Goričkem, sta najbolj poznana mali podkovnjak in navadni netopir. Izmed stotih vrst dnevnih metuljev sta največja značilnost strašničin in temni mravljiščar, ki imata prav na območju Goričkega in Narodnega parka Őrség največjo sklenjeno razširjenost v srednji Evropi. Suhe travnike spomladi obarvajo travniške orhideje in klinčki, mokrotne travnike pa sibirske perunike, rumene maslenice in močvirski svišči. Posebnost Goričkega je grmičasti dišeči volčin, ki ga bomo v Sloveniji našli le v Krajinskem parku Goričko.
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko izvajamo z rednim delom in številnimi projekti varstvene ukrepe s katerimi neposredno ohranjamo življenjske prostore in ogrožene rastlinske in živalske vrste in aktivnosti s katerimi želimo izpostaviti bogato naravno dediščino Goričkega in njen pomen, ter prenesti to znanje obiskovalcem parka, lokalnemu prebivalstvu in mlajšim generacijam. Slednje poslanstvo, predstavitev pestre biodiverzitete Krajinskega parka Goričko in njenega pomena še posebej intenzivno izvajamo v projektu LIFE NATURAVIVA.
Več informacij o parku in našem delu je na voljo na povezavi.
M
Travnik (Kristjan Malačič) 
Grad Grad (Jošt Gantar) 
Smrdokavra (Alen Ploj) 
Ledavsko jezero (Tomaž Koltai)
Avtor zgornje fotografije (pokrajina Goričkega) je Jošt Gantar, besedilo in spodnje fotografije so pripravili v krajinskem parku Goričko.
NARAVOVARSTVENI SPOTI
Ker je pri ohranjanju biotske raznovrstnosti pomembno ozaveščanje različnih ciljnih skupin, smo za kanal YouTube pripravili kratke glasbene video prispevke oz. spote, da bi vest o lepoti in izginjanju narave prišla tudi do publike, ki je bolj kulturno usmerjena. Spomladi 2022 smo v studiu Piano Room posneli skladbe, ki govorijo o naravi. Za vsak posamezen video posnetek smo za določeno skladbo pripravili scenarij: izbrali fotografije, ilustracije in kratke videe o živalih, rastlinah in biotski raznovrstnosti ter pripravili zelo kratka, sporočilna besedila. K posameznim skladbam smo dodali tudi kratke izseke iz koncertov: Naravovarstveno-glasbeni video posnetki so velika dodana vrednost projekta, saj dosegajo publiko, ki je doslej še nihče ni nagovarjal s podobnimi projekti. S to aktivnostjo bomo v okviru možnosti sodelovanja z različnimi inštitucijami in deležniki nadaljevali tudi po projektu, saj se je znotraj naravovarstvene stroke vzpostavil nov način promocije biodiverzitete in medsebojno sodelovanje naravovarstvenikov na glasbenem področju, ki ga velja ohranjati. Besedilo in spote je pripravil Inštitut Lutra.
Zaključek projekta LIFE NATURAVIVA
POLJUDNO POROČILO REZULTATOV PROJEKTA LIFE NATURAVIVA Konec avgusta 2022 se je zaključil projekt LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta — umetnost življenja, katerega glavni cilj je bil ozaveščanje javnosti o biotski raznovrstnosti. Ena od razlag projektnega naslova je, da je velika umetnost živeti v ravnovesju med izkoriščanjem narave za trenutne potrebe in ohranjanjem narave za potrebe prihodnjih generacij. Logotip projekta je pahljača v barvah mavrice, ki predstavlja najširši spekter biotske raznovrstnosti, od organizmov, vrst do ekosistemov. Vendar ena barva manjka, kar nas opozarja, da je precejšen del biotske raznovrstnosti zaradi nas že izumrl. Projektno območje je bilo celotno ozemlje Slovenije. Ker je šlo za komunikacijski projekt, so bili ključni prebivalci Slovenije. V projektu je sodelovalo deset partnerjev, zaskrbljenih za dobrobit biotske raznovrstnosti: Nacionalni inštitut za biologijo, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Kozjanski regijski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Ljubljansko barje, Grm Novo mesto — center biotehnike in turizma, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tako raznoliko partnerstvo pomeni, da smo med projektom imeli na voljo različne učne in komunikacijske izkušnje, kar je nujno za nagovarjanje različnih ciljnih skupin. To nam je tudi omogočalo, da so dejavnosti za lokalno prebivalstvo organizirali lokalni strokovnjaki, […]
Rezultati natečaja »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«
Znani so nagrajenci natečaja »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«. Do roka smo prejeli 34 prijav in sicer v naslednjih kategorijah: Hišni vrt: 19 prijavTerasa ali balkon: 0 prijavŠolski vrt: 12 prijavDruštveni vrt: 3 prijave Prijave sta ločeno pregledala Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo in na podlagi skupnih ocen vsaki kategoriji izbrala tri (najbolje ocenjene) finaliste: Hišni vrt: Petra DichlbergerMarko ŠušteršičGorazd Grošelj Šolski vrt: Osnovna šola Antona Tomaža Linharta RadovljicaOsnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled – POŠ RibnoZavod za gluhe in naglušne Ljubljana Društveni vrt: Društvo Slovenski center za ustno zgodovinoLivada LAB (skupnostni vrt)Kulturno turistično društvo Hotedršica Julija 2022 je strokovna žirija finaliste obiskala in si jih ogledala. Po ogledu vrtov so se člani žirije strinjali, da so vsi vrtovi ustrezni in zadostujejo pogojem ter jim lahko rečemo biodiverziteti prijazni vrtovi. Vsi finalisti so zato prejeli priznanje za biodiverziteti prijazen vrt in praktične nagrade. Vsem sodelujočim v natečaju se zahvaljujemo za sodelovanje. Upamo, da bodo s svojim delom nadaljevali in z zgledom še koga navdušili. Nekaj utrinkov iz biodiverziteti najbolj prijaznih vrtov: R Besedilo je pripravil Danilo Bevk, avtorja fotografij sta Danilo Bevk in Maja Tomšič.
Igra spomin
V okviru projekta LIFE Naturaviva smo organizirali fotografski natečaj “Pisana biodiverziteta”, na katerega so se lahko prijavili otroci zadnje triade osnovnih šol. Rezultate natečaja smo objavili letošnjega maja, najboljše fotografije pa smo uporabili tudi za izdelavo igre spomin. Igro sestavlja 32 kartic oz. 16 parov z različnimi motivi, avtorstva pa pripadajo osmim osnovnošolcem. Igra je bila natisnjena v 1000 izvodih, večino pa smo razdelili v vrtce in osnovne šole. Poleg spomina smo jim predali tudi zgibanko Čudovita pestrost živega, ki nam razloži kako jo predstaviti otrokom v vrtcu. R Tekom projekta smo za otroke pripravili še nekaj iger, ki jih najdete na na tej povezavi. Dejavnosti so namenjene različnim starostnim skupinam, saj želimo ponesti znanje o pomenu biotske pestrosti do vseh otrok in tako zagotoviti, da bo biodiverziteta živela naprej. Sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili Igro o pestrosti vrst, znotraj katere otroci spoznajo osem vrst organizmov. Njihovih značilnosti in posebnosti se naučijo preko fotografij in pogovora. Igri smo dodali tudi pobarvanke, da lahko otroci še natančneje spoznajo predstavljene organizme in svoje izdelke tudi razstavijo. Druga igra, ki smo jo pripravili, nosi naslov Gojišče deževnikov. Otroci z izdelavo lastnega gojišča deževnikov spoznajo pomen bitij, ki živijo v zemlji in premeščanja snovi […]
Film o Kozjanskem parku
Objavljamo nov predstavitveni film o zavarovanem območju Kozjanskega parka, ki je delno nastal tudi pod okriljem projekta LIFE Naturaviva. Dobrih 13 minut trajajoč film preko letnih časov prikazuje raznolikost živalskega in rastlinskega sveta ter najbolj značilne habitate Kozjanskega parka kot so visokodebelni travniški sadovnjaki, suhi travniki, bukovi gozdovi, mokrišča in vode. V filmu pa lahko seveda občudujete tudi bogato kulturno dediščino ter krajinsko razgibanost Kozjanskega parka. Pod film se je podpisal priznani slovenski naravoslovni fotograf in snemalec Matej Vranič, FOTOKOM. Vabljeni k ogledu. Besedilo je pripravila Nina Klavdija Gabron.
Vodnik za mlade obiskovalce TNP
Projektni partner Triglavski narodni park vsako leto izda vodnik oz. časopis za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka in ga razdeli približno 7000 otrokom iz Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki predstavlja prvo tovrstno povezavo osnovnih šol in upravljavca zavarovanega območja v tako velikem obsegu. Letos so izdali že peti časopis, v katerem pišejo o divjem petelinu, odkrivajo svet opraševanja, o mladih naravovarstvenih nadzornikih in še veliko več. Prelistate ga lahko s klikom na spodnjo sliko. V kolikor si želite prebrati tudi prejšnje izdaje časopisov jih najdete na spodnjih povezavah: Vodnik za mlade TNP 2018/2019Vodnik za mlade TNP 2019/2020Vodnik za mlade TNP 2020/2021Vodnik za mlade TNP 2021/2022 Ob 40-letnici Triglavskega narodnega parka so pripravili tudi plakat, ki predstavlja njegovo raznoživost in bogastvo. Na plakatu je 40 značilnih vrst rastlin in živali, ki jih najdemo v različnih habitatih znotraj parka. Vas in vaše otroke pa vabimo tudi na ogled Triglavske zakladnice – spletne učilnice z zanimivimi in interaktivnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka in je nastala v okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja. S pomočjo projekta Sodelovanje med LAS-i: Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem Triglavsko zakladnico bogatijo tudi vsebine iz Biosfernega območja Kras in porečje Reke ter Biosfernega […]
Rezultati javnomnenjske raziskave
V okviru akcije C.3 smo ponovili javnomnenjsko raziskavo z namenom ugotoviti stališča prebivalcev Slovenije ter njihovo poznavanje problematike, vezane na pomen biodiverzitete v naravnem okolju. Raziskavo je za Nacionalni inštitut za biologijo izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja znotraj Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in sloni na rezultatih spletne, telefonske in terenske ankete, izvedene med 23. majem in 27. junijem 2022 na vzorcu 1006 prebivalcev Slovenije. Primerjava med odgovori iz raziskave opravljene leta 2017 in odgovori dobljenimi ob skorajšnjem koncu projekta letos nam dajejo uvid v uspešnost projektnih aktivnosti. Čisto sveže rezultate s primerjavo za tri vprašanja si lahko ogledate spodaj. Podrobne rezultate raziskave in primerjave pa bomo pripravili v naslednjih mesecih in jih vključili v zaključno poročilo projekta. Besedilo je pripravila Anamarija Žagar, avtor zgornje fotografije je Aleš Zdešar.
6. nadzorni sestanek projekta LIFE Naturaviva
V torek, 14. junija, smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo gostili že 6. nadzorni sestanek našega projekta. Tokrat se nam je poleg nadzornika g. Mitja Kaligariča (NEEMO) in ge. Brede Ogorelec (MOP) na daljavo pridružila tudi nadzornica z Evropske komisije ga. Maria-Jose ARAMBURU (CINEA). Na sestanku smo pregledali vse dosežke projekta in se pogovorili o zaključnem poročilu, saj se projekt zaključi 31. avgusta letos. Po sestanku smo si na NIB-u ogledali razstave Magična narava 2021, Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta ter predstavitvene panoje o biodiverziteti parkov (Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Goričko, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park in Triglavski narodni park). Vse te razstave so še vedno na ogled v avli inštituta na Večni poti 111, Ljubljana. Po zaključku na NIB-u smo se odpravili v Grm Novo mesto – Center Biotehnike in turizma, kjer smo si ogledali učno pot Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni poti. Pot je postavljena v neposredni bližini šole in je na voljo za ogled vse dni v letu. Nekaj fotografij s sestanka si lahko ogledate v spodnji galeriji. R Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe, avtor fotografij je Davorin Tome.
Sestanek z deležniki projekta
V petek, 6. junija, smo se v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani sestali s predstavniki deležnikov projekta LIFE Naturaviva. Na srečanju smo predstavili projekt in naše rezultate, ki smo jih dosegli tekom petih let delovanja projekta. Na koncu smo predstavili tudi našo najnovejšo publikacijo – knjigo “Neverjetna”. Predstavili pa smo tudi “10 najboljših praks projekta”, kjer je vsak izmed partnerjev predstavil po eno aktivnost, ki je bila najbolj posebna ali drugačna od tradicionalnih metod izobraževanja/ozaveščanja. Izmed mnogih aktivnosti smo izpostavili: Naravoslovne koncerte (Inštitut Lutra)Letne kine (Krajinski park Goričko)Zvočne sprehode (Notranjski regijski park)Učno pot o opraševanju z vodenji (Botanični vrt Univerze v Ljubljani)Poletne tabore za študente (GRM Novo mesto)Priloge časopisu Zelena dežela (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije)Promocijo Ljubljanskega barja starejšim in mlajšim (Krajinski park Ljubljansko barje)Grajsko učno pot Podsreda (Kozjanski regijski park)Doprinos projekta k pedagoškemu delu (Triglavski narodni park)Knjigo “Neverjetna” (Nacionalni inštitut za biologijo) Fotografije s srečanja si lahko ogledate v spodnji galeriji. R Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe, avtor fotografij je Davorin Tome.
Knjiga Neverjetna biodiverziteta Slovenije
Kako do Neverjetne? S povodom letošnjega mednarodnega dneva biodiverzitete smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v okviru projekta LIFE NATURAVIVA izdali knjigo “Neverjetna”, ki pretežno s fotografijami opisuje bogato biodiverziteto Slovenije. Natisnili smo jo v 3000 izvodih, ki jih nameravamo vse razdeliti brezplačno. S knjigo želimo ljudem na nazoren način prikazati kaj biodiverziteta je, saj je razumevanje tega fenomena in njegovega pomena pomemben korak k bolj učinkovitemu varstvu ogrožene narave. Do izčrpanja zaloge je knjigo možno dobiti z osebnim prevzemom na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana, nujna pa je predhodna najava na e-pošto neverjetna@nib.si. Knjigo Neverjetna smo prvič predstavili 20. maja na dogodku v počastitev mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Fotografije dogodka si lahko ogledate v spodnji galeriji. R Besedilo: ekipa LIFE NATURAVIVA z NIB-a, avtor fotografij dogodka: Jernej Polajnar.
24. maj – evropski dan parkov
Na pobudo organizacije Europarc že vse od leta 1999, dne 24. maja obeležujemo Evropski dan parkov. Namen tega dne je približati ljudem naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij. Vabljeni na obisk v vse naravne parke Slovenije! Letošnja tema dneva parkov je »Eno z naravo – premisli in se ponovno poveži«. Kaj bi bili brez narave? Je del nas. Od nje smo odvisni za naše duševno in fizično zdravje, proizvodnjo hrane, zrak, ki ga dihamo… Vendar je naš odnos z naravo v neravnovesju. Posledično ne izgubljamo le naravnih območij, ampak tudi občutek pripadnosti. Zato je čas, da premislimo, obnovimo in se ponovno povežemo z naravo! Prav to vas prosimo, da naredite na ta evropski dan parkov. Zavarovana območja so idealna mesta za obnovo narave IN naše povezanosti z njo. V vedno urbanizirani Evropi se lahko v teh krajih resnično prizemljimo in začutimo, da smo tudi mi del narave! Zato jih moramo zaščititi – zdaj in v prihodnosti. V projektu Life Naturaviva sodeluje kar pet slovenskih naravnih parkov, ki v počastitev praznovanja tega dne organizirajo številne dogodke, zato lepo vabljeni v naša zavarovana območja. Kozjanski regijski park: Več informacij si lahko preberete na njihovi uradni spletni in Facebook strani. Krajinski park Goričko: Več informacij […]
22. maj – mednarodni dan biotske raznovrstnosti
22. maj – mednarodni dan biotske raznovrstnosti Združeni narodi so 22. maj razglasili za mednarodni dan biotske raznovrstnosti z namenom, da bi med ljudmi povečali razumevanje o problematiki upadanja biodiverzitete. Praznujemo ga že od leta 1993, letos pod geslom: »Gradimo skupno prihodnost za vse živo«. Biologi krizo biodiverzitete razumemo zelo dobro, saj imamo podatke o izumiranju naravnih vrst iz prve roke in ti dogodki nas skrbijo. Po naši presoji je ključno, da se zavemo, da smo ljudje v zadnjih desetletjih naredili ogromen tehnološki preskok, ki nam omogoča, da spreminjamo okolje po obsegu, obliki in vsebini tako, kot je bilo še do pred kratkim nepredstavljivo. Zaradi tega enostavno ne smemo več delati vsega, česar smo sposobni in si moramo postaviti meje, preko katerih ne smemo, saj bomo le tako ohranili skupno prihodnost za vse živo, vključno z nami. Knjiga »Neverjetna« Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo smo v okviru projekta LIFE Naturaviva ob letošnjem 22. maju izdali novo knjigo velikega formata o biodiverziteti Slovenije z naslovom »Neverjetna«. Ima 264 strani, natisnjena je v 3.000 izvodih. V knjigi prevladujejo fotografije neverjetne narave, ki so dopolnjene z zanimivimi kratkimi besedili. Z njo želimo ljudem naravo približati in jim […]
21. maj – evropski dan Nature 2000 in dan LIFE programa
Program LIFE je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. Natura 2000 tudi s programom LIFE že 30 let varuje naravno dediščino slovenskega in evropskega pomena. Praznujemo 30 let programa LIFE: #LIFEis30 21. maja 2022 program LIFE praznuje 30 let. V tem obdobju je finančni mehanizem programa LIFE sofinanciral več kot 5.500 projektov s področij varstva narave in okolja ter podnebnih sprememb v Evropski uniji. Na področju varstva narave je program LIFE sofinaciral več kot 1.800 projektov, ki so vključevali eno četrtino vseh območij Nature 2000 ter več kot 1.800 živalskih in rastlinskih vrst (od tega 460 vrst ptic) v Evropski uniji. Program LIFE ima ključno vlogo pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora. Trenutno ima štiri podprograme: narava in biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo in kakovost življenja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod na čisto energijo. Podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti sta prisotni bolj kot kadar koli prej, vendar nam LIFE projekti dajejo upanje in navdih za rešitve. Natura 2000 v Sloveniji Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000. Med projekti izstopajo predvsem projekti programa LIFE, Evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega teritorialnega sodelovanja […]
20. maj – svetovni dan čebel
20. maja letos že petič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je dan vseh opraševalcev. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Opraševalci so nepogrešljiv del biodiverzitete. Ker se projekt LIFE Naturaviva izteka, smo pripravili izbor vsebin, ki smo jih pripravili o opraševalcih. Izvedli smo več deset predavanj in delavnic ter sodelovali pri pripravi številnih medijskih vsebin. Podrobno smo o njih pisali v tretji prilogi Zelene dežele. Njihov pomen smo predstavili tudi v brošuri o biodiverziteti, zgibankah za kmete in vzgojitelje, potujoči razstavi o ekosistemih Slovenije in učni poti »Biodiverziteta in kmetijstvo na skupni poti«. V Botaničnem vrtu v Ljubljani pa so dobili čisto svojo učno pot. Z mestnimi plakati pa smo opozarjali na pomen opraševanja, izginjanje žuželk in pomen varovanja pisanih cvetočih travnikov, ki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev. Pripravili smo tudi plakat […]
REZULTATI NATEČAJA ZA RAZISKOVALNE NALOGE
Znani so zmagovalci natečaja za raziskovalne naloge “Moja, tvoja, naša biodiverziteta”, ki jih je ocenila tričlanska žirija predstavnikov Nacionalnega inštituta za biologijo. Ocenjene so bile v vsaki kategoriji posebej na podlagi samostojnosti pri pripravi naloge, izvirnosti izbrane teme, kakovosti zastavljenih hipotez, raziskovalnega pristopa in navajanja literature, korektnosti metod dela in rezultatov ter njihove interpretacije, sistematičnosti podanega gradiva ter prispevka naloge k varovanju in poznavanju lokalne biodiverzitete. Kategorija GOZD 1. mesto: Enej Vrezec z raziskovalno nalogo “Celoletno spremljanje gnezd dveh gozdnih sov” (OŠ Toneta Čufarja) Povzetek R Kategorija TRAVNIK 1. mesto: Leja Planko in Ana Mastnak z raziskovalno nalogo “Raznovrstnost cvetnega prahu na Kozjanskem” (OŠ Slivnica pri Celju) Povzetek r Kategorija VODE 1. mesto: Gaja Starc z raziskovalno nalogo “Raziskovanje biotske pestrosti vodnih ekosistemov” (OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok) Povzetek r 2. mesto: Adam Mauh z raziskovalno nalogo “Moja, tvoja, naša biodiverziteta reke Hudinje” (OŠ Vitanje) Povzetek r 3. mesto: Lucija Marinšek z raziskovalno nalogo “Bobrov vpliv na biodiverziteto rečnih ekosistemov” (OŠ Dragomelj) Povzetek r Zmagovalcem iskreno čestitamo, vsem udeležencem pa želimo še nadaljnje uspešno udejstvovanje v raziskovanju lepot pestrosti življenja. Besedilo sta pripravila Blaž Koderman in Mojca Pibernik.
REZULTATI FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA “PISANA BIODIVERZITETA”
Znani so zmagovalci fotografskega natečaja “Pisana biodiverziteta”. Ožji izbor znotraj posamezne kategorije je določila strokovna žirija, dokončni zmagovalci pa so bili izbrani na Facebook strani projekta. Kategorija GOZD 1. mesto: Neža Ferk s fotografijo Nasmešek (OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem) Opis fotografije: Rob grajskega parka na Ravnah na Koroškem, listnato drevje. 2. mesto: Zoja Šebetić Golob s fotografijo Pogled v neskončnost (OŠ Sostro) Opis fotografije: Med zaprtjem zaradi korona virusa smo se z družino odpravili na pohod v gozd, kjer je tudi nastala ta fotografija. Navajena sem sicer, da med hojo gledam pod noge, a je mojo pozornost pritegnil pogled navzgor proti drevesnim krošnjam, ko sem slišala rahlo zavijanje vetra. Ko sem izbirala fotografije za natečaj, se mi je zdela primerna, ker predstavlja lepoto, ki je pogosto spregledana. 3. mesto: Lara Kepec s fotografijo Dih življenja (OŠ Stična) Opis fotografije: S fotografijo je ujet trenutek sveta, takšnega kot bi moral biti. Lep, spokojen, čist, in pomirjujoč. Nudi nam pravo bogastvo – kisik in les. Nudi nam prostor rekreacije in sprostitve. S fotografijo lahko v ujetem trenutku ljudem pokažemo kakšno bogastvo imamo pred nosom in kaj je tisto, kar moramo varovati. Sprehod v gozdu v takem trenutku človeka pomiri in […]
Varuh zakladov Ljubljanskega barja
Na Ljubljanskem barju živi prijazni sedmeroglavi zmaj, Varuh zakladov. To skrivnostno pokrajino, v kateri najdemo številne zaklade, varuje že milijone let. Če bi jih želeli spoznati tudi vi, vas vabimo, da si ogledate animirani film, ki so ga pripravili v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Glasovanje za NAJ fotografijo – VODE
V okviru projekta LIFE NATURAVIVA smo v šolskem letu 2020/2021 ter 2021/2022 za šolarje zadnje triade OŠ izpeljali fotografski natečaj z naslovom »Pisana biodiverziteta«. Učenci so bili povabljeni, da nam posredujejo v objektiv ujeto biodiverziteto njihovega okolja v kategorijah gozdov, travnikov in voda. Med sprejetimi fotografijami je tričlanska komisija izbrala 3 najboljše, za določitev zmagovalca pa smo izbrali Vas. Glasovanje poteka na Facebook profilu LIFE Naturaviva. Čas je torej, da glasujete za vašo najljubšo fotografijo in s komentarjem pod objavo, ki naj vsebuje zaporedno številko fotografije, podarite glas, ki bo prispeval k zmagi! Ob morebitnem enakem številu glasov, se bodo upoštevali tudi všečki pod posameznimi fotografijami. Glasovanje bo trajalo točno en teden, do 2. maja 2022 ob 9. uri. Dostop do glasovanja: kliknite tukaj Zadnja kategorija VODE: 1. Fotografija Modra rakovica, avtor Enej Vrezec: »Preživljali smo počitnice na morju v Istri. Dolgčas sem preganjal z raziskovanjem obale in naenkrat v razpoki kamna našel zanimivo tujerodno modro rakovico s premerom 10 cm. S težavo sem jo ulovil in jo postavil na kamen, da sem jo lažje fotografiral in potem seveda spustil v svobodo.« 2. Fotografija Moč narave, avtorica Zoja Šebetić Golob: »Slika je posneta na šolskem izletu, kjer smo odkrivali Škocjanske […]
Glasovanje za NAJ fotografijo – TRAVNIK
V okviru projekta LIFE NATURAVIVA smo v šolskem letu 2020/2021 ter 2021/2022 za šolarje zadnje triade OŠ izpeljali fotografski natečaj z naslovom »Pisana biodiverziteta«. Učenci so bili povabljeni, da nam posredujejo v objektiv ujeto biodiverziteto njihovega okolja v kategorijah gozdov, travnikov in voda. Med sprejetimi fotografijami je tri-članska komisija izbrala 3 najboljše, za določitev zmagovalca pa smo izbrali Vas. Glasovanje poteka na Facebook profilu LIFE Naturaviva. Čas je torej, da glasujete za vašo najljubšo fotografijo in s komentarjem pod objavo, ki naj vsebuje zaporedno številko fotografije, podarite glas, ki bo prispeval k zmagi! Ob morebitnem enakem številu glasov, se bodo upoštevali tudi všečki pod posameznimi fotografijami. Glasovanje se zaključi pred začetkom glasovanja v naslednji kategoriji oz. čez točno 7 dni. Dostop do glasovanja: kliknite tukaj Kategorija TRAVNIK: 1. Fotografija Sibirska perunika, avtorica Lara Bitežnik: »S svojo modrino polepša močvirne travnike »Blata« pri Preddvoru.« 2. Fotografija Prebujanje, avtorica Neža Ferk: »Ko napoči čas zime, se rastline hitro poskrijejo na toplo – pod zemljo. Tam čakajo do spomladi. Ko se v zraku začuti toplota, pridejo na plano. Lahko jih preseneti tudi sneg, ki zapade zgodaj pomladi. V tem primeru se žafrani “pogrejejo” tako, da cvetove ovijejo okoli pestiča in prašnikov. Tako ostanejo […]
Glasovanje za NAJ fotografijo – GOZD
V okviru projekta LIFE NATURAVIVA smo v šolskem letu 2020/2021 ter 2021/2022 za šolarje zadnje triade OŠ izpeljali fotografski natečaj z naslovom »Pisana biodiverziteta«. Učenci so bili povabljeni, da nam posredujejo v objektiv ujeto biodiverziteto njihovega okolja v kategorijah gozdov, travnikov in voda. Med sprejetimi fotografijami je tri-članska komisija izbrala 3 najboljše. Naslednje tri ponedeljke bomo objavili najboljše 3 fotografije iz vsake kategorije posebej, za določitev zmagovalca pa smo izbrali Vas. Glasovanje poteka na Facebook profilu LIFE Naturaviva. Čas je torej, da glasujete za vašo najljubšo fotografijo in s komentarjem pod objavo, ki naj vsebuje zaporedno številko fotografije, podarite glas, ki bo prispeval k zmagi! Ob morebitnem enakem številu glasov, se bodo upoštevali tudi všečki pod posameznimi fotografijami. Glasovanje se zaključi pred začetkom glasovanja v naslednji kategoriji oz. čez točno 7 dni. Dostop do glasovanja: kliknite tukaj Začenjamo s kategorijo GOZD: 1. Fotografija Dih življenja, avtorica Lara Kepec: »S fotografijo je ujet trenutek sveta, takšnega kot bi moral biti. Lep, spokojen, čist, in pomirjujoč. Nudi nam pravo bogastvo – kisik in les. Nudi nam prostor rekreacije in sprostitve. S fotografijo lahko v ujetem trenutku ljudem pokažemo kakšno bogastvo imamo pred nosom in kaj je tisto, kar moramo varovati. Sprehod v […]
7. april – Mednarodni dan bobra
Bober je največji evropski glodalec, ki poseljuje vse vrste celinskih voda. Je izključno rastlinojed, hrano pa si najpogosteje išče v 20-metrskem obvodnem pasu. Pozimi se hrani z drevesnim lubjem in poganjki, v ostalih letnih časih pa tudi z zelnatimi rastlinami. Je izjemen plavalec, najbolj varnega pa se počuti v vodi, ki ima vsaj 80 cm globine – s tem namenom tudi gradi jezove. Bober ima v naravi zelo pomembno vlogo – pravimo mu kar ekosistemski inženir, saj lahko s svojimi gradbenimi mojstrovinami, kot so načrtno podiranje drevja ter gradnja bobrišč in jezov, bistveno spremeni in obogati vodne ekosisteme. Bobri ustvarjajo in vzdržujejo mokrišča, s tem pa prispevajo k blaženju podnebnih sprememb (poplav in suš), zmanjševanju količine toplogrednih plinov ter čistejši površinski in podzemni vodi. Bober tako tudi ljudem nudi številne in povsem brezplačne usluge! Bobrovi posegi zagotavljajo ugodne življenjske razmere za številne vrste organizmov ter tako povečujejo biodiverziteto vodnih in obvodnih ekosistemov. Hiter potok ali reka se nad bobrovim jezom razlije, vodni tok se upočasni. Tako se poleg vrst tekočih voda pojavijo tudi vrste, ki jim ustreza počasnejši tok, na primer nekatere vrste dvoživk, ptic, žuželk, rib in vodnih rastlin. Globlja voda za bobrovimi jezovi je pomembno zatočišče za ribe in […]
MED PTICAMI, GLASBO IN NEBOM
Torek, 5. aprila 2022, 19.30, Viteška dvorana, Posavski muzej Brežice PETRA VRH VREZEC, dr. AL VREZEC, TADEJ HORVAT Koncert v mesecu, ko se “ptički ženijo”, bo povezal glasbo s pticami, ki krasijo Viteško dvorano. Dr. Al Vrezec, baritonist in biolog, je ljubezen do glasbe in ptic združil v celovito zgodbo ter jo z ženo Petro Vrh Vrezec, sopranistko in pianistom Tadejem Horvatom predstavlja na koncertu. Prijazno vabljeni! Organizatorja dogodka sta Inštitut Lutra in Posavski muzej Brežice.
Odprtje fotografske razstave s koncertom narave v Podsredi
V petek, 1. aprila 2022, vas vabimo na pestro dogajanje na gradu Podsreda. Ob 18.00 uri: ODPRTJE ZUNANJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE O BIODIVERZITETI na grajskem dvorišču. Ob 19.30 uri: KONCERT NARAVE “MUSICA VIVA”, ki ga prirejamo v sodelovanju z Inštitutom Lutra. Narava v vseh svojih izjemnih pojavnih oblikah; barvitem krilu metulja, občudujočem petju slavca ali lepoti oblik in vonjav rastlin, nas ne more pustiti ravnodušnih. S pestrostjo živih bitij nam narava vsakodnevno deli navdih, zato je burila domišljijo številnih umetnikov; slikarjev, pesnikov in skladateljev. Danes pa narava ob neobrzdanem razvoju človeške družbe z veliko hitrostjo propada. Ker besede, da bi ljudje spremenili svoje poglede in ravnanja do narave, ne prepričajo dovolj, smo se odločili, da bomo spregovorili v drugačnem jeziku, ki ga predvsem občutimo vsi: z glasbo. Ob spremljevalnih sporočilnih besedilih o naravi ter čudovitih fotografijah boste poslušali glasbene mojstrovine najboljših klasičnih skladateljev operne glasbe in samospevov. Franza Schuberta, ki je v klavirju z izjemno spretnostjo orisal lahkotno šviganje postrvi v potočku, Camilla Saint-Saëna in njegovo oponašanje slavčevega petja v vokalu, ki obudi naše srce itd. V program smo vpletli tudi znane operne arije in duete – kajti celo opernim melodijam pogosto botruje navdih narave. Denimo Jacquesa Offenbacha je prevzelo brenčanje muh, zelo spretno in duhovito […]
Predavanje o opraševalcih in zeleni infrastrukturi
25. marca 2022 ob 17. uri, bomo na upravi Kozjanskega parka v Podsredi imeli zanimivo, predvsem pa poučno predavanje o zeleni infrastrukturi in opraševalcih. Doc. dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo bo predstavil opraševalce in njihov izjemen pomen. O zeleni infrastrukturi pa nam bo predavala dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V Kozjanskem parku se zavedamo, da so opraševalci ključnega pomena za delovanje ekosistema in da je od opraševanja odvisna kar tretjina naše prehrane. Zato imamo že vrsto let na različnih lokacijah nameščena številna bivališča za žuželke. V sklopu naravoslovnih taborov izobražujemo mlade, kako lahko sami izdelajo bivališča za čebele samotarke in ostale opraševalce ter katere avtohtone in medovite rastline lahko posadijo doma. Z našim predavanjem se pridružujemo pobudi Čebelarske zveze Slovenije, ki bo 26. marca izpeljala projekt »Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin«, s katerim želimo spodbuditi sajenje medovitih rastlin, tako na lastnih kot tudi javnih površinah. Prijazno vas vabimo na predavanje. Posebej bi bili veseli, da se dogodka udeležijo tudi predstavniki turističnih in ostalih društev, občin ter številni ostali prostovoljci, ki sodelujejo pri zasaditvah javnih zelenih površin v našem okolju. Še vedno bo dovolj časa, da lahko v svoje načrte letošnjih zasaditev vključijo tudi […]
Grad na Goričkem in grad Podsreda odpirata svoja vrata
Z veseljem vam sporočamo, da sta s 1. marcem svoja grajska vrata zopet odprla grad Grad v Krajinskem parku Goričko in grad Podsreda v Kozjanskem parku. Po zimskem počitku vas vabimo k ogledu in raziskovanju grajskih prostorov, zanimivih stalnih in občasnih razstav, narave in umetnosti. Odprti sta tudi središči za obiskovalce in grajski trgovinici, kjer so na voljo lokalni izdelki. V marcu vas na raziskovanje grajskih soban vabimo vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 16. uro. Več informacij o vstopnini in odpiralnih časih najdete tukaj za grad Grad in tukaj za grad Podsreda. Grad na Goričkem: V razstavnih prostorih gradu si poleg stalnih razstav lahko ogledate: Izdelke mojstrov izdelovanja prekmurskih remenk Elizabete Urisk, Hermana Rajsarja, Bernardke Merklin in Eve Tivadar.Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.Remenke z motivi vrst Natura 2000.Izdelke osnovnošolcev iz mednarodnega natečaja v ustvarjanju Moja remenka. (na ogled med 19. aprilom in 30. junijem) Grad Podsreda: Do gradu se lahko odpravite peš iz Podsrede po Grajski učni poti, v grajskih razstavnih prostorih pa si lahko ogledate fotografsko razstavo »Biodiverziteta – umetnost življenja 2020« in razstavo Zgodbe iz narave. Na ogled je tudi nova stalna razstava Glive Kozjanskega parka, ki je nastala pod okriljem projekta Pomen gliv […]
Igre o biodiverziteti za otroke
ZAČETI JE POTREBNO Z NAJMLAJŠIMI Naša prihodnost je odvisna od generacij, ki prihajajo za nami. V projektu Life Naturaviva se tega še kako dobro zavedamo, zato smo pripravili številne dejavnosti, ki otroke spodbujajo k opazovanju, spoznavanju in ohranjanju pestrosti življenja. V zloženki Čudovita pestrost živega vrtčevskim otrokom predstavimo biotsko pestrost, njen izjemen pomen, vzroke zaradi katerih izginja in ukrepe varovanja. Znotraj zloženke smo podali predloge za pogovore in dejavnosti, ki vzgojiteljicam olajšajo celoten učni proces. Da pa bi delo ozaveščanja potekalo zares gladko, smo zloženki dodali še dodatno razlago predlaganih tem za pogovor. Najbolj učinkovit način učenja je preko igre. Sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili Igro o pestrosti vrst, znotraj katere otroci spoznajo osem vrst organizmov. Njihovih značilnosti in posebnosti se naučijo preko fotografij in pogovora. Igri smo dodali tudi pobarvanke, da lahko otroci še natančneje spoznajo predstavljene organizme in svoje izdelke tudi razstavijo. Druga igra, ki smo jo pripravili, nosi naslov Gojišče deževnikov. Otroci z izdelavo lastnega gojišča deževnikov spoznajo pomen bitij, ki živijo v zemlji in premeščanja snovi v naravi. Preko skrbi za žive živali pa se naučijo tudi odgovornosti do živih bitij ter njihovega pomena za ljudi in naravo. Sodelavci z Inštituta Lutra pa […]
NOTRANJSKI REGIJSKI PARK
Notranjski regijski park leži znotraj meja občine Cerknica in obsega dobrih 222 km². Leta 2002 ga je ustanovila Občina Cerknica z namenom, da se ohranjajo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote tega območja. Odlikujejo ga visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki, izjemna pestrost živih bitij, na drugi strani pa razpoznavna kulturna krajina, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človeka in narave, ponaša se z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo. Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik! Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli osem mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 km², ko pa je vode največ, površina jezera meri okrog 26 km². Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji.Cerkniško jezero je prvič omenjeno že v antiki, na zemljevidih Evrope pa se pojavlja vse od 15. stoletja. V njegovo delovanje se je prvi poglobil Janez Vajkard Valvasor, kar mu je prineslo članstvo v londonski Kraljevi družbi. Tu […]
Fotografski natečaj odprt le še do konca januarja
*Prijave smo podaljšali do 4. februarja 2022* Prijave na fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021” so odprte le še do konca meseca januarja 2022. Skriva vaš lanski fotografski arhiv kakšno zanimivo fotografijo, posneto na območju Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje? Če je odgovor pritrdilen, vas prijazno vabimo, da se prijavite na fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021”. Natečaja se lahko udeležite vsi, ki boste do 31. 1. 2022 poslali izpolnjeno prijavnico in največ 10 avtorskih fotografij, ki so nastale v letu 2021 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Natečaj ima 2 starostni kategoriji: avtorji do 15 let in odrasli avtorji; ter 5 različnih tematskih sklopov: A – krajina, B – živalski svet, C – rastlinski svet, D – neživi svet in E – ljudje in kultura. Prijava je brezplačna. Vse sodelujoče avtorje tradicionalno ob svetovnem dnevu Zemlje predstavimo na fotografski razstavi na gradu Podsreda, ko najboljšim fotografom podelimo tudi priznanja in nagrade. P.S.: Lanski zmagovalec je za nagrado prejel grajsko nočitev v Sobah in apartmajih na gradu Podsreda. Informacije in prijave: JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda, 03 800 71 00, kozjanskipark@kp.gov.si ali nina.gabron@kp.gov.si. Razpisni pogoji fotografskega natečaja “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021” […]
Panoji o biodiverziteti parkov
V projektu LIFE Naturaviva sodeluje kar 5 slovenskih parkov: Triglavski narodni park, Kozjanski in Notranjski regijski park ter Krajinska parka Goričko in Ljubljansko barje. Vsak od njih je pripravil pano o biodiverziteti tipični za njihovo okolje (D1.7), ki ga bodo uporabljali za predstavitev narave posameznega parka na različnih dogodkih. Ko bodo vsi panoji postavljeni skupaj, bodo delovali kot privlačna promocijska razstava, ki si jo lahko ogledate tudi v elektronski obliki. R Panoje je oblikoval Zvonko Kosovelj, avtor zgornje fotografije panojev je Miha Jernejčič, besedilo je napisala Maja Opalički Slabe.
Tretja številka priloge »Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki«
V tretji številki priloge časopisa Zelena dežela o biodiverziteti in kmetijstvu predstavljamo pomen in ogroženost opraševalcev ter mejice, ki vedno težje najdejo prostor v današnji kmetijski krajini. Poseben prispevek je namenjen varovanju rastlinskih genskih virov, ki so tudi dragocen del biodiverzitete. Predstavljamo tudi koristne organizme. V naravi sicer ni škodljivih in koristnih organizmov. O škodljivcih govorimo na kmetijskih površinah, ko se zaradi neravnovesja (monokultura, odsotnost plenilcev …) nek organizem preveč namnoži in zato povzroča gospodarsko škodo. Narava ima rešitev za to. Spoznali boste tudi kmetijo, tokrat iz Krajinskega parka Ljubljansko barje. To je zadnja številka priloge o biodiverziteti. Upamo, da bodo prispevki pripomogli k boljšemu razumevanju sobivanja kmetijstva in narave. Priloga je izšla v nakladi 94.000 izvodov. Vabljeni k branju! Besedilo je pripravil Danilo Bevk.
Natečaj “Biodiverziteti najbolj prijazen vrt” le še do konca meseca
*Prijave na natečaj Biodiverziteti najbolj prijazen vrt so možne le še do konca meseca!* Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 31. 12. 2021 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta (pravila in splošni pogoji natečaja). Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020 ali 2021, izjemoma lahko tudi starejše. Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani poleti 2022, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biodiverziteti na vrtovih na naš Facebook in Instagram profil. Uredite vrtove tako, da bodo zakladnica biodiverzitete! Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe, avtor zgornje fotografije je Jernej Polajnar.
MED GLASBO, NARAVO IN KORONO
VELIKE LAŠČE, Levstikov dom, 10. decembra 2021 ob 19h Nakup vstopnic (10 EUR) je možen eno uro pred koncertom. V osrednjem delu koncerta, posvečenem glasbi narave, se bomo spraševali vprašanju, kaj je gonilo sveta? Je to ljubezen ali kaj drugega? Ob tem bomo skozi glasbo spoznavali raznolika živa bitja in prisluhnili blagozvočnemu petju slavca. Lahko kaj od tega čudovitega stvarstva ohranimo tudi za naše prihodnje rodove? V teh koronskih časih se nam obeta lep in optimističen uvod v novo leto, ko vsi upamo, da bo virus premagan, ob tem pa nas bo glasba povedla na nova pota, ki nas čakajo v prihodnosti. Koncert soorganizirajo Inštitut Lutra, Javni zavod Trubarjevi kraji in KUD Primož Trubar. Vljudno vabljeni!
Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka
Projektni partner Triglavski narodni park vsako jesen izda vodnik oz. časopis za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka in ga razdeli približno 7000 otrokom iz Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki predstavlja prvo tovrstno povezavo osnovnih šol in upravljavca zavarovanega območja v tako velikem obsegu. Letos so izdali že četrti časopis, v katerem pišejo o 40. letnici parka, tujerodnih vrstah, risu Trisu, naravovarstvenih nadzornikih, kako varno v gore in še veliko več. Prelistate ga lahko s klikom na sliko. V kolikor si želite prebrati tudi prejšnje izdaje časopisov jih najdete na spodnjih povezavah: Vodnik za mlade TNP 2018/2019Vodnik za mlade TNP 2019/2020Vodnik za mlade TNP 2020/2021 Vas in vaše otroke pa vabimo tudi na ogled Triglavske zakladnice – spletne učilnice z zanimivimi in interaktivnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka in je nastala v okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja. S pomočjo projekta Sodelovanje med LAS-i: Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem Triglavsko zakladnico bogatijo tudi vsebine iz Biosfernega območja Kras in porečje Reke ter Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe.
Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti
Živimo v delu sveta, kjer nam za opraševanje večinoma še ni treba posebej skrbeti. K temu ne pripomorejo le čebelarji, ki so v bližini skoraj vsakega sadovnjaka, ampak tudi narava, ki omogoča preživetje številnim divjim opraševalcem. Vsi skupaj zagotavljajo zanesljiv in brezplačen servis opraševanja. Vendar nas to ne sme uspavati. Okolje se tudi pri nas spreminja in preživetje opraševalcev je vedno težje. Njihovo število in pestrost upadata. Koliko jih lahko še izgubimo? Smo že blizu meje? Vabljeni k ogledu videov o opraševalcih, ki nastali v okviru projekta »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje« (SOOS): Besedilo je pripravil Danilo Bevk, avtor zgornje fotografije je Blaž Koderman.
Poziv na natečaj za osnovnošolce
Natečaj za raziskovalne naloge »Moja, tvoja, naša biodiverziteta« ter foto in video natečaj “Pisana biodiverziteta” Tudi za otroke je pomembno poznavanje in zavedanje pomena bogate biotske pestrosti v našem okolju. Zato smo pri projektu LIFE NATURAVIVA razpisali natečaj za raziskovalne naloge o biodiverziteti ter fotografski in video natečaj za učence zadnje triade osnovne šole. Glavni namen je spodbujanje učencev k opazovanju narave, predvsem biotske raznovrstnosti. S fotografijami in videi lahko povemo veliko in želimo si, da bi mladi biodiverziteto opazili in njene lepote ujeli v objektiv. Prijave na oba natečaja so odprte samo še en teden – do 30. novembra 2021. Zato pozivamo vse mlade raziskovalce in ustvarjalce, da svoje prijavnice oddate pravočasno. Pravila in splošne pogoje natečajev najdete na naslednjih povezavah: Raziskovalne naloge o biodiverziteti za osnovnošolce Foto in video natečaj o biodiverziteti za osnovnošolce Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe, avtor zgornje fotografije je Davorin Tome.
Simbol Triglavskega narodnega parka
Gams je sodoprsti kopitar, ki je hkrati naš edini domorodni votlorog. Za votloroge so značilni rogovi, ki rastejo vse življenje in ne odpadejo. Rogove imata tako samec kot samica gamsa. Samec in samica sta si navzven zelo podobna. Oba imata obrazne maske v obliki temne proge, ki poteka od oči do gobca. Obrazne maske imenujemo vajeti. Prav tako imata oba rogove ali roglje. Tanki rogovi so pokončni in se šele proti vrhu zaokrožijo. Rogovi so sicer pri samcih malo debelejši in bolj ukrivljeni. Kožuh gamsa je poleti rjave barve, pozimi pa je temnejši in bolj sivkaste barve. Po hrbtu ima gams temnejšo progo, dlake na glavi so svetlejših barv. Skozi poletje ti prežvekovalci naberejo zaloge tolšče, ki jim pomaga preživeti zimo. Gamsi v dolžino merijo do 135 centimetrov, visoki so do 80 centimetrov. Tehtajo do 50 kilogramov in lahko živijo tudi več kot 20 let. So pravi telovadci, ki se z močnimi in čvrstimi nogami lahkotno gibajo po nam nedostopnih skalnih stenah. Tečejo tako hitro, kolikor lahko vozi avtomobil v naselju – do 50 kilometrov na uro. Skočijo lahko dva metra visoko in šest metrov daleč.Poleti se ti rastlinojedci hranijo s travo in zelišči, ki jih najdejo na visokogorskih travnikih, […]
MUSICA VIVA – koncert narave
*Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije je bil koncert narave Musica Viva odpovedan in prestavljen na čas, ko se bo epidemiološka slika izboljšala. Hvala za razumevanje!* Radi opazujete raznolika živa bitja v naravi? Ste očarani nad vonjavami in barvami rastlin in ali v vas prebujajo posebna doživetja? Prisluhnete kdaj slavcu v majski noči? Kaj je gonilo sveta? Je to ljubezen ali kaj drugega? V resnici v tekmovalnem procesu zmagujejo najboljši? Lahko kaj od naše bogate narave ohranimo tudi za prihodnje rodove? Taka in podobna vprašanja pa tudi odgovori nanje se vam bodo porajali na koncertu narave v soboto, 6. 11. ob 18. uri na Gradu Podsreda. Pridružite se nam! Vabita Inštitut LUTRA in Kozjanski park Izvajalci: Inštitut Lutra; Marjana Hönigsfeld Adamič, Petra Vrh Vrezec, Nejc Jenko, Al Vrezec, Tadej Horvat
PREDAVANJA: Biodiverziteta je osnova delovanja ekosistemov
Zavod RS za šolstvo je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo v okviru projekta LIFE Naturaviva, Biodiverziteta – umetnost življenja, izvedel spletni seminar »BIODIVERZITETA JE OSNOVA DELOVANJA EKOSISTEMOV«. Predavanja so bila pripravljena na osnovi devetih poglavij iz knjige 60 obrazov biodiverzitete in so namenjena boljšemu razumevanju naše odvisnosti od biodiverzitete. Vljudno vabljeni na ogled predavanj – s klikom na naslov ali na spodnjo sliko! 1. dr. Davorin Tome: Biodiverziteta 2. prof. dr. Matjaž Kuntner: Kako biodiverziteta nastane 3. prof. dr. Meta Virant-Doberlet: Skriti svet vibracijske komunikacije 4. dr. Alenka Žunič Kosi: Neslišna govorica vonjav 5. dr. Anamarija Žagar in dr. Maja Opalički Slabe: Kako si prilagojen? 6. doc. dr. Danilo Bevk: Tisoč in en opraševalec 7. dr. Tatjana Simčič: Fiziološka pestrost – kdo bo preživel okoljske spremembe? 8. dr. Nataša Mori: Biodiverziteta – odsev okolja 9. doc. dr. Al Vrezec: Medvrstna razmerja – povezanost biodiverzitete v funkcionalni preplet Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe.
V KOZJANSKEM PARKU JE JABOLKO VEČ KOT SADEŽ
Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih zgodb Kozjanskega regijskega parka je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Travniške sadovnjake uvrščamo v habitatne tipe kmetijske krajine ali agrarne habitatne tipe, katerih značilnost je ekstenzivni način rabe kmetijskih zemljišč, ki vzdržujejo tradicionalno kmetijsko krajino in bistveno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Tovrstni habitatni tip je tudi med najbolj ogroženimi zaradi sprememb v rabi kmetijskih zemljišč, opuščanju pridelave in posledično zaraščanja, ekonomskih sprememb in sprememb v socialni strukturi lastnikov. Travniški sadovnjaki spadajo med evropsko pomembna naravovarstvena območja Natura 2000, saj predstavljajo življenjsko okolje za nekatere redke in ogrožene vrste ptic. V njih še gnezdijo vijeglavke, pogorelčki, veliki skoviki, rjavi srakoperji, zelene žolne, pivke, smrdokavre, čuki, dleski, liščki, zelenci, kosi. Njihova prisotnost je tudi posledica prisotnosti veliko vrst žuželk (mravlje, kobilice, metulji, hrošči…). Samotarskim čebelam, kot sta npr. rdeča in rogata dišavka (Osmia rufa, O. cornuta), v pomoč postavljamo tudi žuželčje hotele. Podobne pomoči so deležne tudi pikapolonice in strigalice, ki prav tako pripomorejo lastniku, da v jeseni obere obilen in zdrav pridelek sadja. Da smo v Kozjanskem parku z oživljanjem travniških sadovnjakov na pravi poti, nam dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020 – stanje ptic se izboljšuje in mnogi novo zasajeni […]
5. nadzorni sestanek projekta LIFE Naturaviva
Projekt LIFE Naturaviva je ta teden gostil že 5. nadzorni sestanek s projektnim monitorjem gospodom Mitjem Kaligaričem (NEEMO) in gospo Bredo Ogorelec z Ministrstva za okolje in prostor. Tokrat smo se prvič zbrali kar virtualno. Tekom predstavitve smo povzeli napredek projekta in že dosežene cilje, pogovarjali pa smo se tudi o aktivnostih, ki jih še bomo izvedli v zadnjem letu projekta. Projekt se namreč zaključi 31. avgusta 2022. Ker po sestanku nismo odšli na ogled nobene izmed naših učnih poti oz. razstav, vam tukaj predstavimo trenutne septembrske postavitve in vas vabimo na ogled! Zunanje razstave: Biodiverziteta Slovenije pred gradom Grad v parku Goričko (elektronska oblika razstave);Biotska pestrost je ogrožena pred gradom Podsreda v Kozjanskem parku;Invazivne tujerodne vrste – naše nezaželene sosede pred info centrom Triglavska roža na Bledu. Notranje razstave: Magična razstava 2019 na gradu Grad v parku Goričko (foto katalog);Magična razstava 2020 v info centru nacionalnega parka Prealpi Giulie v Italiji (foto katalog);Zgodbe iz narave na gradu Podsreda v Kozjanskem parku (elektronska oblika razstave in zgodb);Biodiverziteta – umetnost življenja 2020 na gradu Podsreda v Kozjanskem parku. Učne poti: Kmetijstva in biodiverziteta na skupni poti ob šolskem centru GRM Novo mesto (elektronska oblika panojev, učni listi);Odkrivamo svet opraševanja v Botaničnem vrtu […]
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Triglavski Narodni Park je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh. Razprostira se na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu. Triglavski narodni park je kot edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu prednostno namenjeno ohranjanju ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih (približno 7.000) in rastlinskih vrst (približno 1.600) ter kakovosti in pestrosti krajin. V naseljenih delih narodnega parka je poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in kakovosti kulturne krajine, ki je rezultat dolgoletnega sožitja domačinov in narave. Lokalnim prebivalcem se ob podpori ustreznih vladnih resorjev zagotavljajo gospodarski in družbeni pogoji za trajnostni razvoj dejavnosti, ki omogočajo in podpirajo ohranjanje poselitve, kakovostno bivalno […]
Druga številka priloge »Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki«
Pripravili smo drugo številko priloge Zelene dežele o biodiverziteti in kmetijstvu. V njej predstavljamo pomen in ogroženost cvetočih travnikov in travniških sadovnjakov ter ptic kmetijske krajine. Poseben prispevek je namenjen avtohtonim pasmam domačih živali, ki jih običajno spregledamo, ko govorimo o biodiverziteti. Predstavljamo tudi osnove ohranitvenega kmetijstva, ki veliko skrbi namenja prav varovanju biodiverzitete tal, ki je ključna za zagotavljanje trajne rodovitnosti. Spoznali boste tudi dve kmetiji s posluhom za naravo, tokrat iz Krajinskega parka Goričko in Notranjskega regijskega parka. Priloga je izšla v nakladi 94.000 izvodov. Vabljeni k branju! Besedilo je pripravil Danilo Bevk.
Prisluhnimo naravi in doživimo glasbo
Radi posedite ob žuborečem potočku? Kaj vam pripoveduje? Ste očarani nad mogočnostjo velike reke? Opazite igro postrvi v modrini tolmuna in prisluhnete slavcu v majski noči? Če pritrjujete, je v vas še nekaj romantika. Vse to boste lahko videli, slišali in doživeli na Goričkem, na gradu GRAD, ob odprtju dveh razstav projekta LIFE NATURAVIVA: Magična narava – izboru fotografij s tretjega mednarodnega natečaja in razstave v grajskem parku Biodiverziteta Slovenije. Pridružite se nam! Vsega ne izdamo vnaprej… Vabljeni torej v četrtek, 19. avgusta ob 18. uri na največji grad v Sloveniji, da prisluhnemo naravi in doživimo glasbo. Grajsko bo! Vabita Inštitut LUTRA in Javni zavod Krajinski park Goričko
Fotografska razstava »BIOTSKA PESTROST JE OGROŽENA«
Polona Gorišek, naravoslovna fotografinja, po izobrazbi biologinja in profesorica na osnovni šoli, se ponovno predstavlja na gradu Podsreda, kjer je že pred petimi leti imela fotografsko razstavo v grajskih galerijskih prostorih. V letošnjem letu je na povabilo Kozjanskega parka pripravila fotografsko razstavo »Biotska pestrost je ogrožena«, in sicer v okviru evropskega projekta LIFE NATURAVIVA. 10 prečudovitih fotografij narave in 10 fotografij, ki predstavljajo grožnjo in dejstvo, da je naša biotska pestrost ogrožena, so razstavljene na velikih zunanjih panojih pred gradom Podsreda. Lepa kozjanska krajina, cvetoči travnik, redke živalske vrste, tradicionalni način kmetovanja so pozitivni trenutki ujeti v objektiv, medtem ko fotografije polite gnojnice, zabetonirane reke, degradirane kulturne krajine, zaraščene jablane prikazujejo brezbrižnost človeka do narave. Polona Gorišek je z naravo močno povezana. Živi in fotografira v dolini reke Gračnice, na območju, ki spada v biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Vse svoje življenje opazuje in preučuje povezave med živo in neživo naravo, odnose med živimi bitji, njihovo življenje v ravnovesju in posledice, ko se le ta poruši, medsebojne vplive vrst in vplive človeka. Z naravoslovno in ohranitveno fotografijo se je pričela resneje ukvarjati konec leta 2012, predvsem v želji po boljših dokumentarnih fotografijah dogodkov, zanimivih, redkih in ogroženih vrst živih bitij […]
Žuželke na vrtu
Predmestni in mestni vrtovi so ekosistemi v malem. Predstavljajo pomembno zatočišče za mnoge organizme, ki težko preživijo na vedno intenzivnejših kmetijskih površinah in pozidanih območjih. Žuželke so kot izjemno raznolika skupina živali ključen del teh ekosistemov. Velika večina živi skrito človekovim očem v tleh ali rastlinju in jih navadno opazimo le, če jih načrtno iščemo. Pozornost zbujajo le najbolj pisani ali drugače vpadljivi predstavniki, pa seveda vrtni škodljivci, čeprav predstavljajo slednji le neznaten delež žuželčje favne vrtov. Z nekaj pazljivega opazovanja lahko vsakdo občuduje žuželčje prebivalce vrta, ki tvorijo pravcat splet. Če je vrt dobro ohranjen, bo našel plenilce (pikapolonice, tenčičarice), rastlinojede (listne uši, gosenice metuljev), z malo več truda morda tudi zajedavce (na primer osice) in razkrojevalce (govnače, ličinke hroščev, ki se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom, idr.). Z nekaj sreče lahko opazimo tudi zanimive odnose med njimi. Mravlje na primer skrbijo za kolonije listnih uši, od katerih pridobivajo »mano« – rastlinske sokove, ki jih listne uši izločajo kot odvečne, za mravlje pa so dober vir sladkorjev. Temu odnosu pravimo mutualizem, pri katerem imata obe vrsti korist: mravlje v zameno za mano varujejo »svojo« kolonijo, podobno kot pastir varuje čredo. Mnogo bolj znan primer je opraševanje. Množica opraševalcev, kot […]
KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE
Ob mednarodnem dnevu barij, ki ga obeležujemo vsako zadnjo nedeljo v juliju, vam predstavljamo Krajinski park Ljubljansko barje. Nahaja se prav na pragu našega glavnega mesta, Ljubljane, in obsega večji del Ljubljanskega barja, največjega mokrišča v Sloveniji. Pogosto park predstavljamo kar s sedmeroglavim zmajem, Varuhom zakladov Ljubljanskega barja. Njegovih sedem glav predstavlja sedem občin, preko katerih se razprostira 135 km2 parka: Ljubljano, Brezovico, Log-Dragomer, Vrhniko, Borovnico, Ig in Škofljico. Zmajev velik moder trebuh predstavlja glavni element Barja, vodo, ki varuje tako naravno kot kulturno dediščino tega območja (več o zakladih Ljubljanskega barja si lahko preberete tu). Ljubljansko barje je pokrajina, ki so jo ljudje skozi čas vztrajno spreminjali. To je ena najbolj spremenjenih pokrajin v Sloveniji v zadnjih 200 letih. Prvi stalni naseljenci na tem območju so bili sicer koliščarji, ki so si pred več kot 6500 leti ob velikem jezeru postavili lesena bivališča na kolih ter s prekinitvami poseljevali ta prostor okoli 3 tisoč let. Najdbe arheoloških izkopavanj pa nam odkrijejo tudi bogato biotsko pestrost območja v tistem času. Kolišča pri Igu so od leta 2011 vpisana tudi na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Korenitejši posegi na območju današnjega parka so se pričeli šele v drugi polovici 18. stoletja, ko […]
Razstava ZGODBE IZ NARAVE na gradu Podsreda
V Kozjanskem parku smo letošnji SVETOVNI DAN ZEMLJE, ki ga praznujemo 22. aprila, obeležili s postavitvijo razstave “Zgodbe iz narave” na gradu Podsreda. Razstava izhaja iz istoimenske knjižice, ki smo jo izdali konec leta 2020. Vsebuje 11 zanimivih »okoljskih« zgodbic, ki so delo našega biologa, Dušana Klenovška. Zgodbice so dopolnjene z likovnimi deli učencev osnovnih šol iz našega zavarovanega območja, ki smo jih povabili k sodelovanju na likovni natečaj oz. soustvarjanju omenjene knjižice. Na razstavi ZGODBE IZ NARAVE je predstavljen izbor likovnih umetnin, ki so jih mladi ustvarjali z barvicami, in nekaj zanimivih delov vsake zgodbice, za katere upamo, da bodo obiskovalce navdušili k nadaljnjemu branju. Razstavne panoje na hodniku grajske obrambne galerije krasijo izbrana dela učencev iz osnovnih šol: OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Podčetrtek, OŠ Koprivnica, OŠ Lesično, OŠ Kozje, OŠ Bizeljsko in OŠ Artiče. Razstava je opremljena s QR kodami, s skeniranjem katerih si lahko preberete celotne zgodbe. Knjižico Zgodbe iz narave lahko brezplačno dobite na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi ali na gradu Podsreda. Razstavo pa si lahko na gradu Podsreda ogledate do konca oktobra 2021 vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 17. uro. r Avtorica fotografij razstave je Mojca Valenčak. Besedilo je pripravila […]
Priloga Zelene dežele: Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki
Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. S projektom Life Naturaviva želimo širši javnosti predstaviti, kaj biotska pestrost (biodiverziteta) je, zakaj je pomembna, kaj jo ogroža in kako jo lahko ohranimo. Doseči želimo tudi kmetijstvo oziroma kmetijske svetovalce in kmete. Tako smo v okviru projekta že izdali zgibanko Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki, izvedli usposabljanje za kmetijske svetovalce in učitelje kmetijskih srednjih šol ter različna predavanja. Na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma smo pripravili učno pot Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni poti in izvedli več poletnih šol. Biodiverziteta je bila tudi ena od tem na letošnjem tekmovanju Mladi in kmetijstvo. V projekt je vključenih tudi pet parkov, ki s svojimi dejavnostmi nagovarjajo kmete. Najširši krog bomo dosegli s posebnimi prilogami glasila Zelena dežela, ki izide v nakladi 94.000 izvodov in jo prejmejo skoraj vsi lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. V njih bodo strokovnjaki predstavili različne tematike o biodiverziteti v povezavi s kmetijstvom. Predstavili bomo tudi primere dobrih praks kmetovanja. Prva priloga je izšla z junijsko številko. Vabljeni k branju! Besedilo je pripravil Danilo Bevk.
Poletne razstave
Za začetek poletja smo za vas pripravili seznam naših projektnih razstav, ki si jih lahko ogledate med vašimi potepanji po Sloveniji. Razstava Magična narava 2017 vas pričakuje v Pocarjevi domačiji (Zgornja Radovna) v Triglavskem narodnem parku, kjer si jo lahko ogledate od 25. junija do 28. avgusta, vsako soboto in nedeljo, od 11. do 18. ure. Razstava Magična narava 2019 je razstavljena v gradu Podsreda v Kozjanskem parku, kjer si jo lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 30. julija 2021. Od 1. avgusta do konca septembra pa bo ta razstava na ogled v gradu Grad v parku Goričko, kjer si jo boste lahko ogledali vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Razstava Magična narava 2020 je do konca julija na ogled v info točki Triglavskega narodnega parka Zelena hiša, TIC Kobarid, vsak dan med 9. in 19. uro. V avgustu bo na ogled v informacijsko izobraževalnem centru Triglavskega narodnega parka v Trenti, vsak dan med 10. in 18. uro. V septembru pa bo na ogled v centru Triglavskega narodnega parka Bohinj, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro in ob vikendih med 10. in 16. uro. […]
Fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021”
JZ Kozjanski park, partner projekta Life Naturaviva, razpisuje fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021” . Preko fotografij in tematskih sklopov, ki jih razpisujemo v tem natečaju, želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Kozjanskega parka in njegovo biodiverziteto. Natečaja se lahko udeležite vsi, ki se boste prijavili in poslali največ 10 avtorskih fotografij, ki so nastale v letu 2021 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Natečaj ima 2 starostni kategoriji: avtorji do 15 let in odrasli avtorji; ter 5 različnih tematskih sklopov: A – krajina, B – živalski svet, C – rastlinski svet, D – neživi svet in E – ljudje in kultura. Časovni mejnik za oddajo fotografij je 31. januar 2022. Informacije in prijave: JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda, 03 800 71 00, kozjanskipark@kp.gov.si ali nina.gabron@kp.gov.si. Razpisni pogoji fotografskega natečaja “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021” Prijavnica za fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja 2021” Avtor zgornje fotografije srnjaka v snežnem metežu je Uroš Poteko (rezultati lanskega fotografskega natečaja).
Svetovni dan okolja
TEMA LETA 2021: OBNOVA EKOSISTEMOV Svetovni dan okolja obeležujemo vsako leto 5. junija. Združeni narodi tako že od leta 1974 opozarjajo vlade, podjetja in posameznike na pereča okoljska vprašanja, med katerimi so tudi onesnaženost zraka, onesnaževanje s plastiko, nezakonito trgovanje z živalmi, potrošnja, višanje morske gladine in prehranska varnost. Letošnje geslo se glasi: »REIMAGINE. RECREATE. RESTORE.« oz. »PREOBRAZI. PREUSTVARI. OBNOVI.« Dan okolja je svetovna platforma za ozaveščanje javnosti, v kateri na letni ravni sodeluje preko 143 držav. Z letošnjim obeleževanjem, Združeni narodi začenjajo z desetletjem obnove ekosistemov, to je globalna misija za obuditev in ponovno oživitev milijard hektarjev Zemljine površine. R Obnova ekosistemov pomeni tako preprečevanje in ustavljanje nastale škode ter vračanje narave v prvotno stanje, kot tudi ohranjanje neokrnjenih ekosistemov. To pomeni vračanje rastlin in živali, ki so na robu izumrtja v njihove naravne habitate kot tudi dejanja, ki jih lahko storimo posamezniki z na primer sajenjem dreves, ozelenitvijo mest, ohranjanjem cvetočih travnikov in pobiranjem odpadkov z rečnih strug ter morskih obal. Obnovimo lahko vrsto ekosistemov vključujoč gozdove, kmetijsko krajino, mesta, mokrišča in oceane. Z obnovo ekosistemov lahko omilimo podnebne spremembe preko nižanja količine ogljikovega dioksida v okolju. Pobudo za obnovo lahko sproži skoraj vsak, od vlad, razvojnih agencij […]
Odprtje razstave Biodiverziteta Slovenije
V okviru projekta LIFE Naturaviva smo v počastitev mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti, ki ga praznujemo 22. maja, pripravili veliko zunanjo razstavo z naslovom Biodiverziteta Slovenije. Na 80 panojih Jakopičevega sprehajališča v Tivoliju je predstavljen le delček naše čudovite narave, saj na eni sami razstavi, naj je še tako obsežna, ni mogoče predstaviti niti vseh rastlin niti vseh ptic ali vseh hroščev, kaj šele celotne biodiverzitete Slovenije. Razstava je na ogled od 14. maja do 1. julija 2021. Ker uradnega odprtja naše razstave v živo nismo mogli izvesti, smo v ta namen pripravili virtualno odprtje razstave. Vljudno vabljeni na ogled! R Razstavo Biodiverziteta Slovenije je omogočil Turizem Ljubljana. Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe.
Evropski dan parkov
V ponedeljek, 24. maja, na pobudo organizacije Europarc že vse od leta 1999 obeležujemo Evropski dan parkov. Namen tega dne je približati ljudem naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij. Letošnja tema dneva parkov je PARKI: NOVE GENERACIJE (Parks – The Next Generation). Leto 2020 je bilo za vsa zavarovana območja polno izzivov. Glede obiska, naravnih katastrof kot tudi upada biotske raznovrstnosti. Zato letošnji slogan želi poudariti nenehno razvijanje in prilagajanje parkov in odkriti kako bo izgledala naslednja generacija parkov. V projektu Life Naturaviva sodeluje kar pet slovenskih naravnih parkov, ki v počastitev praznovanja tega dne organizirajo številne dogodke, zato lepo vabljeni v naša zavarovana območja. Kozjanski regijski park vas vabi, da 20. maja med 8. in 17. uro pridete na DAN ODPRTIH VRAT NA GNEZDIŠČU ČEBÉLARJA v peskokop Župjek na Bizeljskem, 21. maja spremljate VIRTUALNO SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 40 LETNICI KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA s premiero ob 11. uri na You Tube kanalu Kozjanski park in se 22. maja ob 9. uri pridružite na POHODU IZ KOZJEGA NA VETRNIK – Županov Breg. Na gradu Podsreda si lahko ogledate tudi razstave Magična narava 2019, Biodiverziteta – umetnost življenja 2020 in Zgodbe iz narave. Od petka, 21. maja dalje, […]
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Dan 22. maj je od leta 2000 izbran za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in je namenjen ozaveščanju o pomenu varovanja globalne biodiverzitete, ki oblikuje naše okolje – ne le različnih vrst rastlin, živali in mikroorganizmov, temveč tudi genetske raznolikosti vsake izmed njih in raznolikosti ekosistemov. Letošnji dan biodiverzitete poteka pod sloganom: »Mi smo del rešitve za naravo«. Po podatkih Organizacije Združenih Narodov je tri četrtine zemeljskega kopenskega okolja in približno 66 % morskega okolja spremenjenega zaradi človeške dejavnosti. Zadnje poročilo Medvladne znanstveno-politična platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) pa navaja, da več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje. Šele ko bomo spoznali, da smo del rešitve, bomo lahko ustavili škodo, ki jo povzročamo naravi! Kljub temu, da je biotska raznovrstnost ključnega pomena za človekovo preživetje, smo mi kot ljudje odgovorni za njeno največjo nevarnost – podnebne spremembe. Obstaja več vrst, ki so že izumrle ali so tik pred tem: vsako uro izginejo tri vrste; vsak dan izgine od 100 do 150 vrst; vsako leto izgine od 15.000 do 80.000 vrst. Te številke kljub svoji velikosti niso nič drugega kot številke. Če pa si jih predstavljamo na znanem obrazu, se lahko bolj zavedamo, kaj izgubljamo. V okviru […]
Zmagovalci fotografskega natečaja Magična narava 2020
Letos smo že četrtič izpeljali mednarodni fotografski natečaj Magična narava skupaj z Združenjem naravoslovnih fotografov Slovenije. Tudi tokrat pa namesto prireditve in javne predstavitve zmagovalcev objavljamo video, v katerem si lahko ogledate kratko zgodovino natečaja in projekcijo letošnjih najboljših fotografij. R Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2020« je prejela Lili Sztrehárszki iz Madžarske za fotografijo »Tiny Details«. Naziv »Slovenski naravoslovni fotograf leta 2020« pa je prejel Marjan Cigoj za fotografijo »Prelet«. Zmagovalcema čestitamo! Lili Sztrehárszki »Tiny Details«: Marjan Cigoj »Prelet«: Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so na natečaju sodelovali. Na naši spletni strani si lahko ogledate katalog, pripravili pa smo tudi razstavo, ki bo 31. maja v avli centra GRM Novo mesto (Sevno 13), začela svoje popotovanje po Sloveniji. Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe, avtor zgornje fotografije na naslovnici kataloga je Mauro Tronto.
20. maj – Svetovni dan čebel
Letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Slovenije. To je dan, ko se spomnimo vseh opraševalcev, ne le medonosne čebele. Opraševalci zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete. Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno. Opraševalcem veliko pozornosti posvečamo tudi v okviru projekta Life Naturaviva in sicer preko predavanj, usposabljanj za kmetijske svetovalce, publikacij, različnih natečajev, mestnih plakatov,… Ohranimo pestrost opraševalcev tudi za prihodnje generacije! Vabljeni k ogledu videov o opraševalcih: NOVO: Pomagajmo opraševalcem! NOVO: Kranjska čebela Opraševalci – nepogrešljivi pri pridelavi hrane Čmrlji – mojstri opraševanja Čebele samotarke – ali jih poznete? Predavanje: Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark R Besedilo in videe je pripravil Danilo Bevk.
Fotografska razstava Biodiverziteta Slovenije
Izraz biodiverziteta je poslovenjena tujka, ki počasi prihaja v naše uho. Opisuje neverjetno pestrost življenja na Zemlji. To niso samo različne vrste, ki naj bi jih bilo na Zemlji več kot 10 milijonov. To je tudi različnost osebkov vsake izmed njih in osupljiva pestrost življenjskih navad. Biodiverziteta, kakršno poznamo danes, je nastala v procesu, ki traja že več kot 3,5 milijarde let, to je, odkar obstaja življenje na Zemlji. V zadnjih desetletjih opažamo, da se biotska pestrost zmanjšuje – populacije se krčijo, več vrst izumre, kakor jih nastane. Veliko znakov kaže, da smo za upadanje pestrosti pretežno odgovorni ljudje. Biodiverzitete sicer ne bomo uničili, lahko pa jo tako močno spremenimo, da bodo postale razmere za naše življenje precej slabše kakor so danes. Si tega res želimo? V okviru projekta LIFE Naturaviva bomo v počastitev mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti, ki ga praznujemo 22. maja, pripravili veliko zunanjo razstavo z naslovom Biodiverziteta Slovenije. Slovenija obsega dobrega 0,01 % kopnega na Zemlji in ima velikosti in geografskemu položaju primeren delež svetovne biodiverzitete. Poznamo okoli 25.000 vrst, verjetno pa na našem ozemlju živi vsaj še enkrat toliko doslej nepoznanih vrst. Na 80 panojih Jakopičevega sprehajališča v Tivoliju bo predstavljen le delček naše čudovite narave, […]
Plazeči prebivalci naše okolice
Plazilci (Reptilia) so skupina živali, med katere sodijo vsem dobro poznane kače, sem pa spadajo tudi želve in pa nemalokrat ljubkovalno poimenovani martinčki – to so kuščarji. Te živali so izjemno dobro prilagojene na kopenski način življenja. Njihova koža je prekrita z luskami, ki preprečujejo izhlapevanje vode in večina vrst izlega trdolupinasta jajca. Imajo kar nekaj posebnih lastnosti, kot je redna zamenjava kože, ko jim le ta postane pretesna. Ta proces zamenjave kože imenujemo levitev. V naravi lahko naletimo na slečeno kačjo kožo, čemur pravimo kačji lev. Njihova druga posebnost je, da svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo okolja tako, da se izpostavljajo ali umikajo sončnemu sevanju. Ko se sončijo, jih tudi mi lažje vidimo, saj se drugače večino časa dobro skrivajo v travi, grmovju ali kupu kamenja. V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, ki pa so danes ogrožene zaradi izgube primernih življenjskih prostorov, povozov na cestah, namernega pobijanja in podnebnih sprememb. Močvirska sklednica je naša edina sladkovodna vrsta želve s temnim oklepom, ki je na zgornji strani posut z drobnimi rumenimi pegami. Prebiva v ribnikih, mlakah, mokriščih in mirnih in počasnih vodotokih z blatnim dnom. Ne mara hitro tekočih voda in ne more preživeti, če bregovi niso vsaj malo […]
Svetovni dan Zemlje
TEMA LETA 2021: OBNOVIMO NAŠO ZEMLJO Letošnji svetovni dan Zemlje praznujemo že 51. leto zapored, in sicer vsakega 22. aprila. Na ta dan se po celem svetu odvijajo številni dogodki, ki nas ozaveščajo o pomenu varovanja okolja, trenutno predvsem v obliki virtualnih predavanj ali konferenc. Lani so bili glavna tema podnebni ukrepi, saj podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki nam omogočajo življenje na tem planetu. Letos pa smo stopili še korak dlje, k obnavljanju naše Zemlje, saj zdrav planet ni le možnost – je nuja. In biodiverziteta je nujna za naše preživetje. R Ko se bo življenje po vsem svetu povrnilo v normalno stanje, se naš planet ne sme vrniti nazaj v stanje pred pandemijo. Obnovitev naše Zemlje zajema cilje in ukrepe, vključno z pogozdovanjem, trajnostnim kmetijstvom in prehranjevanjem, očiščenjem plastike, podnebno pismenostjo in »znanostjo državljanov«. Več kot milijarda ljudi v 192 državah vsako leto sodeluje v dejavnostih ob dnevu Zemlje, kar pomeni, da je to največje državljansko praznovanje na svetu. Obnova Zemlje je nujna za boj proti podnebnim spremembam in nam zagotavlja, da je Zemlja varnejša in bolj zdrava za življenje. Čas je, da stopimo naprej. Čas je, da naredimo spremembo. Vabimo […]
Smrdokavra, ponos Goričkega
V začetku aprila smo v Krajinskem parku Goričko lahko ponovno zaslišali ptičje oglašanje »up up up«, ki je oznanilo, da je pomlad naposled tu. Iz toplih krajev so se vrnile smrdokavre, ki jim v naših koncih zaradi značilnega oglašanja pravimo kar »upkaši«. Na Goričkem so zelo priljubljena in dobro poznana vrsta ptic, posebno naklonjenost pa lahko opazimo pri starejših Goričancih in Goričankah, ki znajo povedati številne zgodbe in anekdote povezane s smrdokavrami. Smrdokavre (Upupa epops) spadajo v red kljunorožcev (Bucerotifermes) in so ptice, značilne za ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, v kateri se hitro izmenjujejo različni življenjski prostori, kot so visokodebelni sadovnjaki, ekstenzivni travniki, posamična drevesa, vinogradi, vrtovi in tudi njive. Običajno gnezdijo v duplih starih visokodebelnih dreves, plen pa si pa največkrat iščejo na travnikih z nizko travno rušo ali pa na vrtovih, kjer z dolgim kljunom zlahka lovijo bramorje, poljske murne, gosenice metuljev, ličinke hroščev, pajke in druge žuželke. Smrdokavre imajo zanimiv izgled. Glava in prsa so opečnato rjave barve, krila in hrbet pa imata črno-bel vzorec. Najbolj prepoznavna sta naglavni čopek, ki se razpira kot perjanica in dolgi zaukrivljen kljun. V dolžino lahko dosežejo do 32 cm, razpon kril pa doseže tudi 46 cm. Kljub pisanim barvam se […]
Podaljšan natečaj “Biodiverziteti najbolj prijazen vrt”
Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju, ki smo ga podaljšali za eno leto, lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 30. 12. 2021 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta (pravila in splošni pogoji natečaja). Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020 ali 2021, izjemoma lahko tudi starejše. Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani poleti 2022, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biodiverziteti na vrtovih na naš Facebook in Instagram profil. Uredite vrtove tako, da bodo zakladnica biodiverzitete! Več o natečaju na tej strani. Avtor zgornje fotografije zelenca je Davorin Tome. Besedilo so pripravili Maja Opalički Slabe, Danilo Bevk in Blanka Ravnjak.
Mestni plakati o varovanju biodiverzitete
Po treh uspešno zaključenih kampanjah o biodiverziteti, njenemu pomenu in ogroženosti, nadaljujemo s četrto kampanjo, tokrat o varovanju biodiverzitete. Za predstavnike posameznih ogroženih skupin smo izbrali risa (foto: Davorin Tome), malo čigro (foto: Davorin Tome) in pozno košene cvetoče travnike (foto: Polona Gorišek). V Sloveniji jim namreč brez pomoči ljudi s posluhom za naravo ne bi uspelo preživeti, na kar nas opozarjajo tudi dodani slogani. RIS: Z vašo pomočjo sem se vrnil v slovenske gozdove. Ris je bil v preteklosti prisoten na celem območju Slovenije. V začetku 20. stoletja je izumrl zaradi pretiranega lova, izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena. Leta 1973 so lovci in gozdarji risa ponovno naselili v slovenske gozdove. Po nekaj desetletjih pa se je izkazalo, da zaradi parjenja v sorodstvu risom grozi ponovno izumrtje. V zadnjih dveh letih smo v Slovenijo v okviru projekta LIFE Lynx preselili 4 rise iz Romunije in Slovaške, s katerimi želimo populacijo risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah dolgoročno ohraniti. MALA ČIGRA: Z vašo pomočjo ponovno gnezdim v Sloveniji. V začetku prejšnjega stoletja je bila mala čigra v Sloveniji redna gnezdilka obrečnih ekosistemov. Kasneje je zaradi sprememb v okolju izginila. Po letu 1980 se je kot gnezdilka pojavila na obali, najprej […]
Spoznajmo čmrlje in čebele samotarke
Opraševalci so pomembni za našo prehransko varnost Ko govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo samo na medonosno oziroma kranjsko čebelo. Ta je pomembna opraševalka, a še zdaleč ni edina. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu namreč opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še precej večji. Opraševanje žuželk je pomembno tako za kmetijstvo kot naravo oziroma biodiverziteto. Potrebuje ga namreč približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin. Opraševanje ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost hrane. Ugotovili so, da se na cvetovih, ki so bolje oprašeni, razvijejo ne le večji, ampak tudi lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi plodovi. Divji opraševalci zmorejo več Poleg medonosne čebele, ki je najbolj znana opraševalka, je bilo v Sloveniji doslej najdenih še več kot 570 vrst divjih čebel. Mednje sodijo čmrlji in čebele samotarke. Čmrlje gotovo poznate, verjetno pa ne veste, da v Sloveniji živi kar 35 vrst. Podobno kot medonosna čebela tudi čmrlji živijo v družinah, ki jih sestavljajo matica, delavke in del leta tudi samci. So pa družine čmrljev veliko manjše in štejejo največ nekaj sto osebkov, medtem ko je v čebelji družini več deset tisoč delavk. Druga razlika pa je, da so čmrlje družine kratkotrajne. Nastanejo pomladi in najkasneje […]
Rezultati fotografskega natečaja »Biodiverziteta – umetnost življenja 2020«
Na fotografski natečaj »BIODIVERZITETA – UMETNOST ŽIVLJENJA 2020« se je prijavilo 32 odraslih avtorjev in 15 avtorjev do 15 let, skupaj so prispevali 347 fotografij (257 odrasli, 90 otroci). Sodelovali so lahko vsi, ki so poslali največ 10 avtorskih fotografij, ki so nastale v času od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 znotraj mej Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje in so upoštevali razpisne pogoje natečaja. Fotografski natečaj smo poimenovali »Biodiverziteta – umetnost življenja« 2020, saj ga izvajamo v okviru projekta LIFE Naturaviva (LIFE 16 GIE/SI/000711), s katerim želimo širši javnosti sporočiti, da je biotska pestrost ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta. Cilj projekta je razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije, še posebej zavarovanih območij, in osvetliti njihov pomen ter nevarnosti, ki jim pretijo. Menimo, da lahko to uspešno naredimo tudi preko fotografij in tematskih sklopov, ki smo jih razpisali v omenjenem fotografskem natečaju. Natečaj je imel 2 starostni kategoriji: avtorji do 15 let in odrasli avtorji ter 5 različnih tematskih sklopov: A – krajina, B – narava, C – kultura, D – ljudje, E – kozjansko jabolko. Komisija v sestavi Davorin Tome (naravoslovni fotograf), Barbara Ploštajner in Mojca Valenčak je 10. marca 2021 pregledala […]
Biodiverziteta in voda
Na Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo v sklopu projekta LIFE NATURAVIVA ob Svetovnem dnevu voda, 22. marca 2021, izdali četrti novičnik, ki tokrat nosi naslov »Biodiverziteta in voda« in predstavlja biodiverziteto vodnih in obvodnih življenjskih prostorov na območju Krajinskega parka Goričko. V novičniku smo predstavili različna mokrišča na Goričkem in osvetlili njihov pomen pri ohranjanju čistih in kvalitetnih vodnih virov. Izpostavili smo številne znane in manj znane živalske in rastlinske vrste vezane na vodna okolja in predstavili njihove značilnosti, podali pa smo tudi nasvete kako ohranjati biodiverziteto in vitalnost vodnih in obvodnih življenjskih prostorov. Za preverjanje pridobljenega znanja smo vključili še nagradno mrežasto križanko. Novičnik bodo v prihodnjih dneh po pošti prejela vsa gospodinjstva na Goričkem, v digitalni obliki pa je dostopen vsem na spletni strani na tej povezavi. Vabljeni k prebiranju! Besedilo je pripravil Tomaž Koltai. Avtor zgornje fotografije je Dejan Rocner.
Kakšna je vrednost vode?
Letošnji svetovni dan vode je posvečen vrednotenju vode. Ste se kdaj vprašali kaj vam pomeni voda? Ali pa kako je pomembna za vašo družino in dom, za vaše preživetje in dobro počutje, za vašo kulturo in lokalno okolje? V gospodinjstvih, šolah in na delovnih mestih lahko voda pomeni zdravje, higieno, dostojanstvo in produktivnost. V kulturnih in duhovnih krajih lahko voda pomeni povezavo z ustvarjanjem, skupnostjo in s seboj. V naravnih prostorih lahko voda pomeni mir in harmonijo. Danes je voda izredno ogrožena zaradi naraščanja števila prebivalstva, naraščajočih potreb kmetijstva in poslabšanje vplivov podnebnih sprememb. V letu 2019 smo v Sloveniji porabili kar 162 litrov vode na prebivalca na dan, od tega je bilo skoraj 98 % načrpanih iz podzemnih vodnih virov, ostalo iz površinskih (Statistični urad RS). Vrednost vode je veliko večja od njene cene, saj je neprecenljiva za naša gospodinjstva, kulturo, zdravje, izobraževanje, ekonomijo in celovitost našega naravnega okolja. Vodo lahko vrednotimo na različne načine, in od teh je tudi odločilno, kako bomo vodo upravljali in delili: Vrednotenje vodnih virov: naravni vodni viri in ekosistemi;Vrednotenje vodne infrastrukture: shranjevanje in oskrba z vodo; Vrednotenje storitve voda: pitna voda, sanitarne in zdravstvene storitve;Vrednotenje vode za proizvodnjo in kot socialno-ekonomske dejavnosti: hrana […]
Vijoličaste lepotice mokrotnih travnikov
Že v prvih dneh januarja je na naš elektronski naslov prispelo sporočilo iz daljne Nemčije, v katerem nas je neki gospod prijazno povprašal po tem, kdaj na Ljubljanskem barju zacvetijo močvirske logarice. Glas o vijoličastih lepoticah je torej segel tudi daleč preko naših državnih meja. Marsikdo močvirsko logarico sicer bolje pozna pod imenom močvirski tulipan, v vsakem primeru pa to rastlino iz družine lilijevk prepoznamo po velikem kimastem cvetu, ki ima vijolično-bel kockast vzorec. Tu in tam najdemo tudi primerke z belimi cvetovi. Nekateri prebivalci Ljubljanskega barja jim pravijo pirški, saj so cvetovi po obliki podobni pirhom. Tudi zacvetijo pogosto okoli velike noči, torej konec marca oziroma v začetku aprila. Kljub temu, da cvetijo le kratek čas, pa smo jih v projektu LIFE Naturaviva izbrali kot sporočilno vrsto Krajinskega parka Ljubljansko barje. Močvirske logarice pa ne rastejo le na Ljubljanskem barju, temveč so razširjene še v Prekmurju, na Štajerskem, v Krakovskem gozdu ter na nekaterih izoliranih rastiščih drugod po Sloveniji. Prisotne so celo v Ljubljani na nekaterih rastiščih znotraj avtocestnega obroča. Sicer pa jih najdemo na mokrotnih travnikih, ponekod tudi v vlažnih gozdovih. Močvirska logarica je ena prvih zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. V Spomenici, vsebinsko dobro utemeljenem programu varstva […]
Pričenjajo se spomladanske selitve dvoživk čez cesto
Deževno vreme v prihodnjih tednih bo vzpodbudilo spomladanske selitve dvoživk, ki pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON prvič pripravili letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk, ki je pred vrati. Novičnik Regljač je namenjen predstavitvi in letnemu pregledu aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Pripravo prve številke Regljača je omogočil izredno pozitiven odziv in pripravljenost za sodelovanje številnih organizacij, društev, prostovoljcev in posameznikov. Katja Poboljšaj, Center za kartografijo favne in flore (CKFF): »V letu 2020 smo v projektu LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov v CKFF ustanovili Informacijski center za varstvo dvoživk in v sodelovanju s številnimi deležniki pripravili prvo številko Regljača. V letu 2020 se je po poročanjih koordinatorjev akcij prenašanja dvoživk čez cesto udeležilo več kot 500 prostovoljcev. Na 30 lokacijah, na skoraj 50 km cest, je bilo zabeleženih več kot 82.000 živih in povoženih dvoživk. Zato bi še posebej radi izpostavili ves trud in delo, […]
Gozdovi – ohranjajo ljudi in planet
Od leta 2013 dalje vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day). Letos ga praznujemo pod sloganom “Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta”, s katerim želimo poudariti osrednjo vlogo gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov, ki ohranjajo preživetje vseh ljudi na Zemlji. Skoraj 350 milijonov ljudi na svetu živi ob ali v gozdnih območjih in se zanašajo na različne ekosistemske storitve, ki jih nudijo gozdovi in gozdne vrste, ter s tem pokrivajo svoje najosnovnejše potrebe, vključno s hrano, zatočiščem, energijo in zdravili. Ali ste vedeli? V gozdovih živi 80 % vseh kopenskih divjih živali.Približno 66 % svetovnih gozdnih površin leži na ozemljih samo 10 držav.Gozdovi vsako leto absorbirajo skoraj tretjino vsega ogljikovega dioksida, ki se sprosti iz izgorevanja fosilnih goriv.Izguba, degradacija in razdrobljenost gozdov pospešujejo podnebno krizo in izgubo biodiverzitete – to ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano in vodo.Približno polovica tropskih gozdov na svetu velja za nedotaknjene, vendar je manj kot 7 % teh gozdov pod pravno zaščito. Trenutno so se gozdovi, gozdne vrste in preživetje, ki nam ga omogočajo, znašli na stičišču več kriz, s katerimi se soočamo – od podnebnih sprememb do izgube biotske raznovrstnosti ter zdravstvenih, socialnih in […]
Predavanje o čmrljih in čebelah samotarkah
Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark Objavili smo posnetek predavanja o čmrljih in čebelah samotarkah. V predavanju Danilo Bevk (NIB) predstavi pomen opraševanja in pestrosti opraševalcev, življenje čmrljev in čebel samotark, kaj ogroža opraševalce in kako jim lahko pomagamo. Na koncu je predstavljeno tudi gojenje čmrljev in čebel samotark. Vabljeni k ogledu! Avtor videa, fotografije in besedila je Danilo Bevk.
KRAJINSKI PARK GORIČKO
Krajinski park Goričko je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 km2 naš največji krajinski park. Gričevje na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije na zahodni strani obdaja meja z Avstrijo, na vzhodni pa meja z Madžarsko. Na severnem delu se meji združita v tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Krajinski park Goričko je bil vzpostavljen leta 2003, leto kasneje pa je bil ustanovljen Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je njegov upravljalec. Sedež parka se nahaja v največjem gradu v Sloveniji, gradu Grad. Krajinski park Goričko je del trideželnega parka Goričko-Raab (Avstrija)–Őrség (Madžarska), ki povezuje naravo preko državnih meja. Krajinski park Goričko zaznamuje velika stopnja biodiverzitete, ki se odraža kot rezultat slikovite mozaične kmetijske kulturne krajine. Ta mozaik sestavljajo različni naravni in polnaravni življenjski prostori, v katerih najdemo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so drugod že izginile. V pisanem mozaiku goričke krajine bomo našli prepletajoče se suhe in vlažne travnike, visokodebelne sadovnjake, vinograde, mejice, posamična drevesa, vijugaste potoke, mlake, jezera, gozdove, polja in številna majhna naselja, razložena po gričih in dolinah Goričkega. Tovrstno kulturno krajino so skozi dolga stoletja oblikovale delovne kmečke roke Goričank in Goričancev, ki so bili vajeni kmetovanja v sozvočju z naravo. Na območju […]
Neločljiva povezava mokrišč in vode
Letošnji svetovni dan mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja, je posvečen mokriščem in vodi. Mokrišča so vsa območja, kjer se vsaj del leta zadržuje površinska ali podzemna voda, ki je lahko slana, brakična ali sladkovodna. In ravno povezava mokrišč z vodo je ključna za življenje, naše dobro počutje in zdravje našega planeta. Mokrišča z različnimi storitvami podpirajo naš družbeni in gospodarski razvoj: Shranjujejo in čistijo vodo: zadržujejo in zagotavljajo večino naše sladke vode in so naravni filter za onesnaževala.Nas hranijo: zagotavljajo nam ribe, riž in vodo za kmetijstvo.Podpirajo svetovno gospodarstvo: zagotavljajo več kot milijardo delovnih mest in ekosistemskih storitev v vrednosti 47 bilijonov dolarjev na leto.Zagotavljajo dom in biodiverziteto: 40 % vrst iz celega sveta živi v mokriščih. V sladkovodnih mokriščih vsako leto odkrijejo 200 novih vrst rib. Na koralnih grebenih živi 25 % vseh vrst.Nas varujejo pred naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami: zagotavljajo nam zaščito pred poplavami in nevihtami. Pomagajo pri uravnavanju podnebja – šotišča shranjujejo dva-krat več ogljika kot gozdovi, zelo dobro ga shranjujejo tudi soline, mangrove in morski travniki. Netrajnostni razvoj, rast števila prebivalstva, urbanizacija in potrošnja so opustošili mokrišča in pritiskajo na oskrbo s sladko vodo, in tako porabimo več vode kot jo naš planet lahko […]
KOZJANSKI PARK – SOŽITJE NARAVE IN ČLOVEKA
Kozjanski regijski park letos praznuje 40 let delovanja. Je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med Natura 2000 območja. Od leta 2010 je park član velike UNESCO-ve družine v okviru programa Človek in biosfera, kamor je bilo po letih napornega dela sprejeto Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Kozjanski park leži na vzhodu Slovenije, med reko Sotlo in Bohorjem, in meri 206 km2. Sestavlja ga gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa, kot so vrtače, brezna in jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto – pestrost živalskih in rastlinskih vrst. V Kozjanskem parku lahko občudujemo kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. V okviru nacionalnega programa upravljanja območij Natura 2000 se tukaj izvajajo številni ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Velik poudarek pa v parku namenjajo tudi mladim, ki jim skozi številne aktivnosti približujejo pomen in namen zavarovanega območja in njegove bogate biotske pestrosti. Štiri desetletja so ustvarila precej dobrih parkovnih praks. Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski […]
Ne pozabimo na ptice pozimi
V zimskem času prinašajo nizke temperature, snežna odeja in zamrznjena tla pticam velike izzive pri iskanju zrnja, semen, sadja in druge hrane. Nižje temperature pri pticah povišajo potrebo po energiji, hkrati pa so razmere za iskanje hrane otežene. Še posebej so lahko prizadete ptice v urbanih okoljih, kjer primanjkuje naravnih virov hrane. V teh okoljih lahko pomagamo pticam prestati zimo z namestitvijo ptičjih krmilnic. Hkrati bomo uživali v njihovem opazovanju, fotografiranju in prepoznavanju vrst. Pisanih in živahnih ptic v krmilnici se bodo zagotovo razveselili tudi najmlajši. V posebno zadovoljstvo nam bo opazovanje ptic v krmilnici, ki smo jo izdelali sami. Izdelava krmilnice je enostavna, prav tako pa pri izdelavi ne potrebujemo posebnih materialov in orodja. Pozornost moramo nameniti le namestitvi, ohranjanju čistoče in pravilni izbiri hrane. Krmilnico lahko namestimo na količek ali pa obesimo na vejo. Lega krmilnice naj ne dopušča dostopa plenilcem kot so domače mačke, skobci ipd. V kolikor nimamo pogojev za namestitev krmilnice, lahko uredimo tudi talno krmišče. Po postavitvi moramo redno skrbeti za čistočo in odstranjevati ostanke ter morebitne iztrebke, saj s tem preprečimo možnost širjenja bolezni. Pri izbiri hrane sledimo načelu, da izbiramo hrano, ki jo ptice najdejo v naravi. Za zrnojede ptice kot so […]
Fotografski natečaj Magična narava 2020
Pred nami je že četrti fotografski natečaj “Magična narava”. Trije tuji in trije domači naravoslovni fotografi so že pridobili naziv »Naravoslovni fotograf leta«. Vabimo vse z vsaj nekaj fotografske žilice, da se pomerijo z ostalimi sodelujočimi in morebiti postanejo četrti dobitnik naziva. Za naš projekt predstavlja ta natečaj način, s katerim pridemo do izvrstnih fotografij narave. Iz izbranih fotografij naredimo potujočo razstavo in pripravimo PDF katalog (2017, 2018, 2019), s katerimi ozaveščamo ljudi o pomenu biodiverzitete. Zato so za nas pomembne prav vse fotografije, ki prispejo na natečaj, ne samo zmagovalne. Če se odločite sodelovati, se lahko prijavite preko spletne strani našega partnerja v tej akciji – Združenja naravoslovnih fotografov Slovenije. Natečaj je odprt do 21. februarja 2021. Avtor zgornje fotografije jame je Božo Bradaškja, avtor spodnje fotografije kozoroga je Alexander Voda, oba tekmovalca v natečaju Magična narava 2018.
Zgodbe iz narave
V Kozjanskem parku smo v okviru aktivnosti projekta LIFE NATURAVIVA zapisali enajst zgodb iz narave. Skupaj z risbami šolarjev iz osnovnih šol Kozje, Lesično, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Podčetrtek, Artiče, Koprivnica in Pišece smo jih natisnili v knjižici na dobrih 50 straneh. Kratke zgodbe nam približajo povezanost in soodvisnost živih bitij v naravi. Vodijo nas od metulja, ki brez mravelj ne preživi, preko polha brez repa, pridnih čebel in čmrljev, povezave med jabolki in skovikom, do bobra, ki drevesa podira, mnogih vrst hroščev in gliv, ki le na sušečem drevju prežive, se za hip vključimo na gozdni internet, povežemo prenašanje krastač preko ceste z boljšim pridelkom solate na vrtu. Zvečer preberemo še zgodbi o sovah in netopirjih ter na koncu spoznamo, da »neumni« ptiči niti niso tako neumni. Bralkam/cem želijo bitja iz narave povedati, da niso strašna, nevarna, spolzka, nagravžna, niti ne srčkana, za vzeti s seboj domov. Zato jih spoštljivo opazujmo, sigurno bodo tudi nam povedali kup zanimivih zgodb. In svet bo lepši in boljši – za njih in nas. Zgodbe iz narave si lahko ogledate v elektronski obliki ali pa jih brezplačno dobite na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi. Do preklica omejitve gibanja jih pošljemo tudi po pošti. […]
Biotska pestrost v gorah
MEDNARODNI DAN GORA 2020: Gorska biodiverziteta Gorska biodiverziteta je tema letošnjega mednarodnega dneva gora, ki ga praznujemo 11. decembra. Na ta dan razširjamo sporočila o pomenu biodiverzitete v gorah in javnost opozarjamo na grožnje, ki ji pretijo. Edinstvena oblika gora, njihova klima in izolacija so poskrbele za pogoje, ki ustrezajo raznovrstnim organizmom. V gorah živi veliko endemičnih vrst, ponujajo pa tudi možnosti za gojenje številčnih poljščin in ukvarjanje z živinorejo. Gorsko biotsko raznovrstnost najbolj ogrožajo klimatske spremembe, netrajnostno kmetijstvo, sečnja dreves, krivolov, tujerodne vrste in onesnaženje. Tudi raba tal in spremembe v namembnosti tal ter naravne nesreče pospešujejo izgubo biodiverzitete gorskega okolja in ogrožajo gorske prebivalce. Ali ste vedeli? Gore pokrivajo okoli 27 % svetovne kopenske površine in jih najdemo na vseh celinah.Gore predstavljajo približno polovico svetovnih vročih točk biotske pestrosti.Gore predstavljajo 30 % vseh ključnih biodiverzitetnih območij.V gorah živijo številne ogrožene vrste.Iz gora izvirajo številne najpomembnejše kulturne rastline in vrste živine. Gore in njihova biodiverziteta človeštvu zagotavljajo hrano in zdravila ter skrbijo za uravnavanje podnebja, vode, tal in zraka, zato jih dobro čuvajmo! Avtor zgornje fotografije gora in fotografije kozoroga je Aleš Zdešar.
Ohranimo biodiverziteto tal
SVETOVNI DAN TAL 2020: Ohranimo živa tla, ohranimo biotsko pestrost tal Na svetovni dan tal, ki ga obeležujemo 5. decembra, opozarjamo svetovno javnost na pomembnost zdravih tal, ki nam omogoča varno prihodnost z zagotovljeno hrano. Tema leta 2020 »Ohranimo živa tla, ohranimo biotsko pestrost tal« nas poziva, da pozornost usmerimo pod zemljo – na delavce, ki prispevajo k procesom nujnim za življenje na Zemlji. Današnja izguba biodiverzitete je zaskrbljujoča in ogrožena so tudi tla. V tleh živi več kot ¼ biotske raznovrstnosti našega planeta, vendar od tega poznamo le 1 % organizmov. V eni sami žlički zdrave zemlje je več živih bitij, kot je ljudi na Zemlji. Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika. Toda biotska pestrost tal je pod pritiskom! Netrajnostno upravljanje tal vpliva na življenje pod zemljo, zato ukrepajmo in zaščitimo biodiverziteto tal zdaj! Ključna sporočila na ta dan so: Tla so živa in v njih živi več kot četrtina biotske pestrosti našega planeta.Do 90 % organizmov živi ali preživi del svojega življenjskega cikla v tleh, vendar poznamo le 1 % teh organizmov.Talni organizmi delujejo vsak dan v usklajenih prizadevanjih, da vzdržujejo življenje na Zemlji.Biotska […]
Oddaje o naravi in biodiverziteti
Za obdobje, ko smo zopet primorani več časa preživeti doma, smo pripravili izbor oddaj, ki si jih lahko ogledate brezplačno. Z njimi lahko popestrite šolanje otrok, lahko pa jih predstavite tudi mlajšim, saj jih je večina v slovenskem jeziku. Zadnji del seznama smo objavili že spomladi, pa ga vseeno objavljamo še enkrat, saj so oddaje še vedno aktualne. Sedem svetov – en planet: Severna Amerika, Afrika in Na kraju samem. Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke 1. del, 2. del in 3. del; Kočevski pragozd; Radensko polje; Logarska dolina; Pragozd Krokar; Krajinski park Sečoveljske soline; Krajinski park Dragonja. Kostarika – Biodiverziteta v tropskem gozdu (1/2) in Vrnitev v pragozd (2/2): TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu. Urbana divjina – Prebivalci (1/3), Obiskovalci (2/3) in Izobčenci (3/3): Tridelna britanska serija prinaša pogled v neverjetno kraljestvo prosto živečih živali sredi pozidanih in gosto naseljenih velemest. Utapljanje v plastiki – 1. del in 2. del: Nagrajena dokumentarna serija v dveh delih pojasni zastrašujočo razsežnost onesnaženosti svetovnih morij s plastiko. Rešeni pred izumrtjem – Dokumentarni film z zgodbami o živalskih vrstah, ki nam jih je v Evropi uspelo rešiti pred izumrtjem. […]
Še vedno vabljeni k sodelovanju v natečaju “Biodiverziteti najbolj prijazen vrt”
Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 20. 12. 2020 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta (pravila in splošni pogoji natečaja). Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020, izjemoma lahko tudi starejše. Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani jeseni 2021, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biodiverziteti na vrtovih na naš Facebook in Instagram profil. Uredite vrtove tako, da bodo zakladnica biodiverzitete! Avtor zgornje fotografije ježa je Davorin Tome, spodnje fotografije krastače pa Danilo Bevk.
Čudovita pestrost živega
Otroci so naša prihodnost in prav je, da jih s pomenom pestrosti živega spoznamo čim prej. V ta namen smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo pripravili zloženko o pomenu vrstne pestrosti, namenjeno kot pomoč vzgojiteljem predšolskih otrok. V njej bodo našli zanimive informacije o biotski raznovrstnosti in nekaj idej kako jo predstaviti otrokom prek igre in različnih dejavnosti. Zgibanka pa je uporabna tudi za učitelje in starše. Elektronsko obliko zloženke si lahko ogledate tukaj, tiskane izvode pa bomo poslali na vse vrtce in šole. Avtorica zgornje fotografije je Alenka Žunič Kosi.
Nadzorni sestanek projekta LIFE Naturaviva
Projekt LIFE Naturaviva je ta teden gostil že 4. nadzorni sestanek s projektnim monitorjem gospodom Mitjem Kaligaričem (NEEMO) in gospo Julijano Lebez Lozej z Ministrstva za okolje in prostor. Tokrat smo se zbrali na gradu Podsreda v Kozjanskem parku, ki je eden od desetih projektnih partnerjev. Sestanek je potekal v eni izmed grajskih soban, kar je dalo srečanju prav poseben čar. Tekom predstavitve smo povzeli napredek projekta in že dosežene cilje, pogovarjali pa smo se tudi o aktivnostih, ki jih še bomo izvedli do konca projekta. Sestanku je sledil ogled gradu z razstavami ter Grajske učne poti Podsreda, ki je bila postavljena v okviru našega projekta. Vabljeni na ogled tudi Vi!
Pazi osa!
Ose so zelo raznolika skupina žuželk in so bližnje sorodnice čebel. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 72 vrst pravih os. Največji med njimi je sršen, najpogostejša pa je navadna osa. Kljub temu, da večina vrst živi samotarsko, so najbolj znane vrste, ki živijo v skupinah in gradijo velika gnezda. Zimo preživijo le matice, ki spomladi zasnujejo novo gnezdo, narejeno iz koščkov lesa (papirja). Na začetku sezone je njihovo število majhno in jih zato tudi ne opazimo veliko. Proti koncu poletja pa lahko njihovo število naraste tudi na nekaj sto ali nekaj tisoč osebkov. Takrat se izležejo tudi nove matice in samci. Matice se po parjenju odpravijo prezimovat, ostali člani družine pa propadejo. Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi, medtem ko njihove ličinke za svoj razvoj potrebujejo meso (beljakovine). Osje delavke ga zagotovijo z lovljenjem ogromnih količin žuželk in so tako pomemben regulator njihove številčnosti, tudi komarjev in tistih, ki v kmetijstvu lahko povzročajo škodo. Ose načeloma niso agresivne, razen ko branijo svoje gnezdo ali pa jih ponesreči stisnemo. Za ljudi lahko postanejo zelo moteče, če jih je veliko in nas obletavajo medtem, ko jemo ali pijemo. Zanje smo manj »zanimivi«, […]
Natečaji projekta LIFE Naturaviva
V sklopu projekta LIFE Naturaviva organiziramo štiri natečaje, za katere so prijave še vedno odprte. Vabimo vas, da se udeležite katerega od sledečih natečajev: Biodiverziteti najbolj prijazen vrt Iščemo biodiverziteti najbolj prijazne vrtove v štirih kategorijah: hišni vrt oz. zasebni vrt ob hiši, terasa ali balkon, šolski vrt in društveni vrt. Svoje prijave lahko oddate do 20.12.2020, ocenjevanje pa bo potekalo v naslednjem letu. Fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Natečaj razpisuje JZ Kozjanski park, s katerim želijo razkriti izjemne naravne dragocenosti Kozjanskega parka in njegovo biodiverziteto. Fotografije, ki morajo biti posnete v letu 2020 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, lahko oddate do 31.1.2021. Foto in video natečaj za osnovnošolce Fotografski in video natečaj o biodiverziteti je razpisan za učence zadnje triade osnovne šole, in sicer v naslednjih kategorijah: travnik, gozd, vode in mesto. Prijave bodo odprte celotno šolsko leto 2020/2021. Raziskovalne naloge o biodiverziteti za osnovnošolce Natečaj za najboljše raziskovalne naloge o biodiverziteti je razpisan za učence zadnje triade osnovne šole, in sicer v naslednjih kategorijah: travnik, gozd, vode in mesto. Prijave bodo odprte celotno šolsko leto 2020/2021.
Začetek košnje naravovarstveno pomembnih travnikov
Travniki so območja, na katerih od rastja prevladujejo zelnate rastline. Naravno uspevajo v zmernih in tropskih predelih, kjer je padavin za rast gozdov premalo, na poplavnih območjih ali kjer je dosti požarov, plazov ipd. Tudi v polarnih in gorskih območjih, zaradi nizkih temperatur, najdemo neko obliko travnikov. V Sloveniji imamo naravnih razmer primernih za travnike malo, zato moramo skoraj vse vzdrževati s pašo in košnjo. Narava teh aktivnosti je, da negativno vplivajo na biodiverziteto, če jih izvajamo preveč ali premalo intenzivno, zato so zelo trd naravovarstveni oreh. Po sedanji doktrini bi bilo optimalno, če bi se začeli kositi v avgustu ali septembru, čeprav so takrat nekateri še vedno v polnem razcvetu in zasičeni z živalmi. Tekst in fotografiji: Davorin Tome
60 obrazov biodiverzitete
Nacionalni inštitut za biologijo v letošnjem letu praznuje 60. obletnico svojega delovanja in v ta namen so se sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov odločili, da nam biodiverziteto predstavijo nekoliko pobliže. Pripravili so tiskano knjigo, v kateri je 60 poljudnih zgodb o naravi, z naslovom “60 obrazov biodiverzitete”. Knjiga je splet zgodb o živalih, rastlinah, o odnosih med vrstami ter o resničnih užitkih, doživetih ob stiku z naravo. Več o knjigi izveste v spodnjem videu, za svoj brezplačen izvod pa lahko pišete na spletni naslov obrazi@nib.si. Za najbolj neučakane je na voljo tudi elektronska različica. Fotografija in video: produkcija Slabescene.
Poletne razstave projekta LIFE Naturaviva
Poletje je tu! S tem pa tudi čas dopustov in čas za odkrivanje domačih naravnih in kulturnih znamenitosti. Za vas smo pripravili seznam naših projektnih razstav, ki si jih lahko ogledate med vašimi potepanji po Sloveniji. Razstava Magična narava 2017 vas pričakuje v Kozjanskem parku na gradu Podsreda, kjer si jo lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 14.9.2020. Razstava Magična narava 2018 je na ogled v info centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini vsak dan med 9. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 31.8.2020. Razstava Magična narava 2019 je razstavljena v info centru Triglavska roža Bled, kjer si jo lahko ogledate vsak dan med 9. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 13.9.2020. Ena izmed dveh razstav Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta je postavljena na ogled na gradu Podsreda v Kozjanskem parku, druga pa bo od 10.7.2020 dalje razstavljena v centru Domače in umetnostne obrti (DUO) Veržej. Razstavo na gradu Podsreda si lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure, vse do 14.9.2020. Razstavo v centru DUO Veržej pa si boste lahko ogledali od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro ter […]
Izdelava gnezdilnice za smrdokavre
Le malo kateri vrsti ptice je bilo v zadnjih letih na Goričkem posvečene toliko pozornosti kot smrdokavri (Upupa epops). Zaradi nenavadnega izgleda in obarvanosti bi jo zlahka zamenjali za katero izmed eksotičnih vrst ptic, vendar gre za ptico ohranjene kulturne krajine. Smrdokavra je med domačini na Goričkem bolje poznana pod imenom upkaš ali hupkaš, kar izvira iz značilnega oglašanja “up-up-up”, ki ga najpogosteje slišimo v zgodnjih jutrih. Gnezdi večinoma v duplih starih dreves v visokodebelnih sadovnjakih. Prehranjuje se pretežno z žuželkami, med katerimi se pogosto znajdejo tudi bramorji. Zaradi izginjanja visokodebelnih sadovnjakov in intenzivne rabe kmetijskih zemljišč se njen življenjski prostor krči. Kot nadomestila za dupla dreves lahko izdelamo lesene gnezdilnice. V teh bodo smrdokavre imele možnost valiti svoje mladiče in se skrivati pred plenilci. V posnetku vam prikazujemo izdelavo primerne gnezdilnice za smrdokavro. Avtor besedila in videa je Tomaž Koltai, avtorica fotografije je Mojca Podletnik.
Ptice travniškega sadovnjaka
Travniški, tudi visokodebelni sadovnjak je bil nekoč del podobe podeželja. Vsaka domačija je imela vsaj manjši sadovnjak okoli hiše ali sadni drevored ob poti. Razvoj intenzivnega sadjarstva z nizkodebelnimi sortami ter posledično cenenimi jabolki v trgovinah je število dreves bobovca, carjeviča, renet, voščenk, krivopeclja in številnih drugih sort močno zmanjšalo. Javni zavod Kozjanski park si že preko 20 let prizadeva za ponovni razcvet teh sadovnjakov. Eden od razlogov je pridelava neškropljenega, okusnega in zdravega sadja, drugi pa je povezan z nekaterimi redkimi in ogroženimi ptičjimi vrstami. Mlad ali redko zasajen sadovnjak ima veliko značilnosti travnika, starejši in gosteje zasajen pa mnoge gozdne. Zato v sadovnjaku najdemo pestro množico ptičjih vrst, tako gozdnih kot travniških. Tu najdejo dovolj dupel za gnezdenje in zaradi neškropljenja tudi veliko (predvsem) žuželčje hrane zase in mladiče. Avtor besedila in fotografije plavčka je Dušan Klenovšek.
Na čudovitih poteh Julijskih Alp
JZ Triglavski narodni park, partner na projektu LIFE Naturaviva, je izdal novo publikacijo Eno z naravo, Na čudovitih poteh Julijskih Alp s katero želi usmeriti obiskovalce na naravovarstveno manj pomembna, a zato nič manj čudovita območja Triglavskega narodnega parka in širše – vse do Rezije (čezmejno območje ekoregije Julijske Alpe). Rdeča nit publikacije je biodiverziteta oz. ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete za prihodnje rodove. Hoditi po poteh, jih občudovati, spoznati, razumeti in doživeti – vse to je del aktivnosti, ki jo v štirih vikendih (13.6. – 5.7.2020) JZ TNP skupaj s soorganizatorji pripravlja za vas v obliki brezplačnih vodenj po daljinski pohodniški poti Juliana. Vodene pohode združujejo tematike s področja biodiverzitete, kulturne dediščine, trajnostne mobilnosti in varnosti v gorah. Kliknite za razpored 16. vodenih etap krožne daljinske poti Juliana. Vabljeni!
Čas za naravo in biodiverziteto!
“Čas za naravo in biodiverziteto!” je slogan letošnjega svetovnega dneva okolja, ki ga obeležujemo 5. junija že vse od leta 1974. Narava nam daje hrano, vodo, zrak in klimatske pogoje, zaradi katerih lahko živimo na Zemlji. In čeprav nam toliko dobrega daje, z njo še vedno ne ravnamo dovolj lepo. Ali ste vedeli (vir): da biotska raznolikost vključuje 8 milijonov rastlinskih in živalskih vrst, ekosisteme, kjer te vrste domujejo, in gensko raznolikost med njimi? da so se v zadnjih 150 letih živi koralni grebeni zmanjšali za polovico? da se bo v naslednjih 10 letih lahko ena od štirih znanih vrst za vedno izbrisala z našega planeta? da bi bilo potrebno 1,6 Zemlje, da bi vsako leto izpolnili zahteve, ki jih imamo ljudje do narave? Vsak od nas lahko z malimi koraki pomaga ohraniti naravo in biodiverziteto: uporabljajmo ekološka čistila ter kozmetične in higienske izdelke; na sprehodu spoštujmo naravo; varčujmo z vodo; ribe kupujmo odgovorno; ustvarimo biodiverziteti prijazen vrt; kupujmo ekološko pridelan bombaž; jejmo manj mesa… in še veliko več! Kaj boste pa vi dobrega naredili za naravo? Avtor fotografije gora je Aleš Zdešar.
Teden gozdov 2020
Skrbno z gozdom in gozdnimi živalmi! Zadnji teden v maju je že tradicionalno posvečen gozdovom. Letošnje praznovanje tedna gozdov poteka pod geslom “Skrbno z gozdom!” člani projekta LIFE Lynx pa dodajajo »Skrbno z gozdom in gozdnimi živalmi!« Ris je krovna vrsta, kar pomeni, da skrbi za biotsko ravnovesje v gozdovih. Brez njega naši gozdovi ne bi bili taki, kot so. Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. To bodo storili z doselitvijo risov iz zdrave karpatske populacije v Slovenijo in na Hrvaško. Pripeljali bodo vsaj 14 živali, ki jih bodo vključili v Dinarsko-JV alpsko populacijo. Vključitev v populacijo pomeni, da risi vanjo prenesejo svoje gene, to pa storijo z razmnoževanjem. Prvi ris, ki je bil pri tem uspešen, je ris Goru, ki so ga leta 2019 pripeljali iz Romunije. Dokazali so, da je risinja Mala plod poletne romance med Gorujem in risinjo Tejo. Malo so večkrat tudi posneli s pomočjo foto pasti, s pomočjo katerih izvajajo monitoring risov v Sloveniji in na Hrvaškem. V tem tednu bodo v Sloveniji v naravo izpustili še enega risa – Borisa, ki so ga konec aprila pripeljali iz Romunije. Boris je peti ris, ki […]
Ob dnevu biodiverzitete razkrivamo zmagovalca natečaja Magična narava 2019
Tudi letos in kljub zapletom zaradi pandemije smo izpeljali mednarodni natečaj naravoslovnih fotografov Magična narava. Ker pa zaradi prepovedi druženja letos nismo smeli organizirati javne predstavitve, si lahko v videu ogledate kratko zgodovino natečaja in projekcijo letošnjih najboljših fotografij. Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2019« je prejel Riccardo Marchegiani iz Italije za fotografijo »Utopia«. Naziv »Slovenski naravoslovni fotograf leta 2019« je prejel Matej Zalokar za fotografijo »Where Does It Go«. Zmagovalcema čestitamo! Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so na natečaju sodelovali. Na naši spletni strani si lahko ogledate katalog, pripravili pa smo tudi razstavo, ki 22. maja v avli Biologije, na Večni poti 111, začenja svoje potovanje po Sloveniji. Naravoslovni fotograf leta 2019 je Riccardo Marchegiani s fotografijo »Utopia«: Slovenski naravoslovni fotograf leta 2019 je Matej Zalokar s fotografijo »Where Does It Go«:
20. maj – Svetovni dan čebel
Letos že tretjič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Slovenije. To je dan, ko se spomnimo vseh opraševalcev, ne le medonosne čebele. Opraševalci zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete. Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno. Ohranimo pestrost opraševalcev tudi za prihodnje generacije! Več o opraševalcih v videih Nacionalnega inštituta za biologijo: Opraševalci – nepogrešljivi pri pridelavi hrane: Čmrlji – mojstri opraševanja: Čebele samotarke – ali jih poznate?
Teden slovenskih parkov
V tednu slovenskih parkov, ki traja do 24. maja, ko obeležujemo Evropski dan parkov, vas vabimo na obisk v vse naravne parke Slovenije! Letošnje leto zaznamuje slogan »V parke po zdravje«, kar v trenutnem času še kako potrebujemo. Ste vedeli, da je pozitiven stik z naravo pomemben za zdravje ljudi? Dokazano je namreč, da ustvarja dobro počutje in spodbuja aktiven življenjski slog. Parki in zaščitena območja uspešno povezujejo ljudi z naravo; ne varujejo le naših dragocenih naravnih vrednot, temveč tudi naše zdravje! Kar polovica partnerjev projekta Life Naturaviva je naravnih parkov in zdaj vas še posebej toplo vabijo na obisk: Kozjanski park vas vabi, da se sprehodite po Grajski učni poti do gradu Podsreda (virtualen sprehod), kjer si poleg stalnih razstav te dni lahko ogledate tudi razstavi Magična narava 2017 ter Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta. Na njihovi spletni in Facebook strani pa si boste vse vsebine lahko ogledali kar preko ekrana. Notranjski regijski park vas od konca maja do konca septembra vabi na tematske vikende z aktivnostmi v naravi, dneve parka pa bodo praznovali zadnji vikend v avgustu s Kinom na prostem in prvi vikend v septembru s Polmaratonom OKUL’ jezera in Nedeljo na jezeru. Več o tem si lahko […]
Fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020
JZ Kozjanski park, partner projekta Life Naturaviva, razpisuje fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020. Preko fotografij in tematskih sklopov, ki jih razpisujemo v tem natečaju, želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Kozjanskega parka in njegovo biodiverziteto. Natečaja se lahko udeležite vsi, ki se boste prijavili in poslali največ 10 avtorskih fotografij, ki so nastale v letu 2020 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Natečaj ima 2 starostni kategoriji: avtorji do 15 let in odrasli avtorji; ter 5 različnih tematskih sklopov: A – krajina, B – narava, C – kultura, D – ljudje in E – kozjansko jabolko. Časovni mejnik za oddajo fotografij je 31. januar 2021. Informacije in prijave: JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda, 03 800 71 00, kozjanskipark@kp.gov.si ali nina.gabron@kp.gov.si. Razpisni pogoji fotografskega natečaja “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Prijavnica za fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Avtor zgornje fotografije polža z naslovom Mostninar je Franc Lamovšek – priznanje v kategoriji B – narava na fotografskem natečaju Kozjansko 2019 med odraslimi avtorji.
Mestni plakati o ogroženosti biodiverzitete
V okviru projektu Life Naturaviva smo novembra 2018 začeli predstavljati biodiverziteto na mestnih plakatih podjetja Tam Tam. Po dveh uspešno zaključenih kampanjah o biodiverziteti in njenem pomenu, smo maja 2020 pričeli s tretjo kampanjo o ogroženosti biodiverzitete. Tokrat smo za predstavnike posameznih ogroženih skupin izbrali metulja travniški postavnež (avtor: Jošt Stergaršek), smrdokavro (avtor: Alen Ploj) in kranjsko lilijo (avtor: Davorin Tome). Vsi skupaj nas opozarjajo na to, da zaradi pritiskov na okolje vrste izumirajo in s tem hitro upada tudi biodiverziteta. Ali ste vedeli, da je v zadnjih 30 letih število žuželk upadlo za 70 %? Ali ste vedeli, da je v zadnjih 40 letih število ptic upadlo za 60 %? Ali ste vedeli, da na gnojenem travniku število cvetlic upade do 90 %? Plakate je oblikoval Zvone Kosovelj.
Tretja številka novičnika: Biodiverziteta in kulturna krajina
V sklopu projekta Life Naturaviva je Javni zavod Krajinski park Goričko v aprilu 2020 izdal že tretjo številko novičnika. V tokratni številki je predstavljena povezanost človeka, kulturne krajine in biodiverzitete in nosi naslov ”Biodiverziteta in kulturna krajina”. Bralci boste v tej številki imeli priložnost spoznati različna življenjska okolja pestre kulturne krajine Goričkega, značilne rastlinske in živalske vrste kulturne krajine ter prebrati nasvete kako ohranjati njeno pestrost. Po prebiranju lahko na zadnji strani novičnika svoje znanje preizkusite z reševanjem nagradne križanke. Novičnik bo prejelo več kot 8.200 gospodinjstev na območju občin Krajinskega parka Goričko, v prihodnje pa ga bo mogoče dobiti tudi na različnih dogodkih in stojnicah našega projekta. Novičnik si lahko ogledate tukaj. Avtor besedila in fotografije: Tomaž Koltai
22. april – Svetovni dan Zemlje
TEMA LETA 2020: PODNEBNI UKREPI Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila in letos obeležujemo njegovo 50. obletnico. Na ta dan se po celem svetu odvijajo številni dogodki, ki nas ozaveščajo o pomenu varovanja okolja. Glavna tema letošnjega dne so podnebni ukrepi, saj podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki nam omogočajo življenje na tem planetu. Letošnje praznovanje dneva Zemlje bo drugačno kot sicer, saj se bomo namesto druženja v živo družili le virtualno in preko socialnih omrežij. Prvi korak, ki ga lahko naredimo za varovanje okolja, pa je izobraževanje. Zato smo za vas pripravili seznam izobraževalno-dokumentarnih filmov in oddaj, ki si jih lahko ogledate kar iz domačega naslonjača. Oddaje v slovenskem jeziku o naravi in podnebnih spremembah: Gozd in podnebne spremembe: Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Za stopinjo preveč: Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi […]
