About author
Jesen je čas, ko se zaradi številnih gozdnih dobrin še pogosteje odpravimo v gozd kot v preostalem delu leta. Konec septembra 2018 je Javni zavod Krajinski park Goričko v okviru projekta LIFE NATURAVIVA izdal prvo od štirih številk novičnika in jo posvetil biodiverziteti v gozdu. V novičniku so v osrednjem delu predstavljeni gradniki biodiverzitete v gozdu in gozdne rastline, glive in živali. Na zadnji strani pa bralci lahko najdejo ideje kako v vsakdanjem življenju prispevati k ohranjanju in povečanju biodiverzitete v gozdovih.
Novičnik bo prejelo več kot 8.300 gospodinjstev na območju občin Krajinskega parka Goričko, v prihodnje pa ga bo mogoče dobiti tudi na različnih dogodkih in stojnicah našega projekta.
Novičnik si lahko ogledate tukaj.
Predavanje o čmrljih in čebelah samotarkah
Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark Objavili smo posnetek predavanja o čmrljih in čebelah samotarkah. V predavanju Danilo Bevk (NIB) predstavi pomen opraševanja in pestrosti opraševalcev, življenje čmrljev in čebel samotark, kaj ogroža opraševalce in kako jim lahko pomagamo. Na koncu je predstavljeno tudi gojenje čmrljev in čebel samotark. Vabljeni k ogledu! Avtor videa, fotografije in besedila je Danilo Bevk.
KRAJINSKI PARK GORIČKO
Krajinski park Goričko je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 km2 naš največji krajinski park. Gričevje na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije na zahodni strani obdaja meja z Avstrijo, na vzhodni pa meja z Madžarsko. Na severnem delu se meji združita v tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Krajinski park Goričko je bil vzpostavljen leta 2003, leto kasneje pa je bil ustanovljen Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je njegov upravljalec. Sedež parka se nahaja v največjem gradu v Sloveniji, gradu Grad. Krajinski park Goričko je del trideželnega parka Goričko-Raab (Avstrija)–Őrség (Madžarska), ki povezuje naravo preko državnih meja. Krajinski park Goričko zaznamuje velika stopnja biodiverzitete, ki se odraža kot rezultat slikovite mozaične kmetijske kulturne krajine. Ta mozaik sestavljajo različni naravni in polnaravni življenjski prostori, v katerih najdemo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so drugod že izginile. V pisanem mozaiku goričke krajine bomo našli prepletajoče se suhe in vlažne travnike, visokodebelne sadovnjake, vinograde, mejice, posamična drevesa, vijugaste potoke, mlake, jezera, gozdove, polja in številna majhna naselja, razložena po gričih in dolinah Goričkega. Tovrstno kulturno krajino so skozi dolga stoletja oblikovale delovne kmečke roke Goričank in Goričancev, ki so bili vajeni kmetovanja v sozvočju z naravo. Na območju […]
Neločljiva povezava mokrišč in vode
Letošnji svetovni dan mokrišč, ki ga praznujemo 2. februarja, je posvečen mokriščem in vodi. Mokrišča so vsa območja, kjer se vsaj del leta zadržuje površinska ali podzemna voda, ki je lahko slana, brakična ali sladkovodna. In ravno povezava mokrišč z vodo je ključna za življenje, naše dobro počutje in zdravje našega planeta. Mokrišča z različnimi storitvami podpirajo naš družbeni in gospodarski razvoj: Shranjujejo in čistijo vodo: zadržujejo in zagotavljajo večino naše sladke vode in so naravni filter za onesnaževala.Nas hranijo: zagotavljajo nam ribe, riž in vodo za kmetijstvo.Podpirajo svetovno gospodarstvo: zagotavljajo več kot milijardo delovnih mest in ekosistemskih storitev v vrednosti 47 bilijonov dolarjev na leto.Zagotavljajo dom in biodiverziteto: 40 % vrst iz celega sveta živi v mokriščih. V sladkovodnih mokriščih vsako leto odkrijejo 200 novih vrst rib. Na koralnih grebenih živi 25 % vseh vrst.Nas varujejo pred naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami: zagotavljajo nam zaščito pred poplavami in nevihtami. Pomagajo pri uravnavanju podnebja – šotišča shranjujejo dva-krat več ogljika kot gozdovi, zelo dobro ga shranjujejo tudi soline, mangrove in morski travniki. Netrajnostni razvoj, rast števila prebivalstva, urbanizacija in potrošnja so opustošili mokrišča in pritiskajo na oskrbo s sladko vodo, in tako porabimo več vode kot jo naš planet lahko […]
KOZJANSKI PARK – SOŽITJE NARAVE IN ČLOVEKA
Kozjanski regijski park letos praznuje 40 let delovanja. Je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med Natura 2000 območja. Od leta 2010 je park član velike UNESCO-ve družine v okviru programa Človek in biosfera, kamor je bilo po letih napornega dela sprejeto Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Kozjanski park leži na vzhodu Slovenije, med reko Sotlo in Bohorjem, in meri 206 km2. Sestavlja ga gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa, kot so vrtače, brezna in jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto – pestrost živalskih in rastlinskih vrst. V Kozjanskem parku lahko občudujemo kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. V okviru nacionalnega programa upravljanja območij Natura 2000 se tukaj izvajajo številni ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Velik poudarek pa v parku namenjajo tudi mladim, ki jim skozi številne aktivnosti približujejo pomen in namen zavarovanega območja in njegove bogate biotske pestrosti. Štiri desetletja so ustvarila precej dobrih parkovnih praks. Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski […]
Ne pozabimo na ptice pozimi
V zimskem času prinašajo nizke temperature, snežna odeja in zamrznjena tla pticam velike izzive pri iskanju zrnja, semen, sadja in druge hrane. Nižje temperature pri pticah povišajo potrebo po energiji, hkrati pa so razmere za iskanje hrane otežene. Še posebej so lahko prizadete ptice v urbanih okoljih, kjer primanjkuje naravnih virov hrane. V teh okoljih lahko pomagamo pticam prestati zimo z namestitvijo ptičjih krmilnic. Hkrati bomo uživali v njihovem opazovanju, fotografiranju in prepoznavanju vrst. Pisanih in živahnih ptic v krmilnici se bodo zagotovo razveselili tudi najmlajši. V posebno zadovoljstvo nam bo opazovanje ptic v krmilnici, ki smo jo izdelali sami. Izdelava krmilnice je enostavna, prav tako pa pri izdelavi ne potrebujemo posebnih materialov in orodja. Pozornost moramo nameniti le namestitvi, ohranjanju čistoče in pravilni izbiri hrane. Krmilnico lahko namestimo na količek ali pa obesimo na vejo. Lega krmilnice naj ne dopušča dostopa plenilcem kot so domače mačke, skobci ipd. V kolikor nimamo pogojev za namestitev krmilnice, lahko uredimo tudi talno krmišče. Po postavitvi moramo redno skrbeti za čistočo in odstranjevati ostanke ter morebitne iztrebke, saj s tem preprečimo možnost širjenja bolezni. Pri izbiri hrane sledimo načelu, da izbiramo hrano, ki jo ptice najdejo v naravi. Za zrnojede ptice kot so […]
Fotografski natečaj Magična narava 2020
Pred nami je že četrti fotografski natečaj “Magična narava”. Trije tuji in trije domači naravoslovni fotografi so že pridobili naziv »Naravoslovni fotograf leta«. Vabimo vse z vsaj nekaj fotografske žilice, da se pomerijo z ostalimi sodelujočimi in morebiti postanejo četrti dobitnik naziva. Za naš projekt predstavlja ta natečaj način, s katerim pridemo do izvrstnih fotografij narave. Iz izbranih fotografij naredimo potujočo razstavo in pripravimo PDF katalog (2017, 2018, 2019), s katerimi ozaveščamo ljudi o pomenu biodiverzitete. Zato so za nas pomembne prav vse fotografije, ki prispejo na natečaj, ne samo zmagovalne. Če se odločite sodelovati, se lahko prijavite preko spletne strani našega partnerja v tej akciji – Združenja naravoslovnih fotografov Slovenije. Natečaj je odprt do 21. februarja 2021. Avtor zgornje fotografije jame je Božo Bradaškja, avtor spodnje fotografije kozoroga je Alexander Voda, oba tekmovalca v natečaju Magična narava 2018.
Zgodbe iz narave
V Kozjanskem parku smo v okviru aktivnosti projekta LIFE NATURAVIVA zapisali enajst zgodb iz narave. Skupaj z risbami šolarjev iz osnovnih šol Kozje, Lesično, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Podčetrtek, Artiče, Koprivnica in Pišece smo jih natisnili v knjižici na dobrih 50 straneh. Kratke zgodbe nam približajo povezanost in soodvisnost živih bitij v naravi. Vodijo nas od metulja, ki brez mravelj ne preživi, preko polha brez repa, pridnih čebel in čmrljev, povezave med jabolki in skovikom, do bobra, ki drevesa podira, mnogih vrst hroščev in gliv, ki le na sušečem drevju prežive, se za hip vključimo na gozdni internet, povežemo prenašanje krastač preko ceste z boljšim pridelkom solate na vrtu. Zvečer preberemo še zgodbi o sovah in netopirjih ter na koncu spoznamo, da »neumni« ptiči niti niso tako neumni. Bralkam/cem želijo bitja iz narave povedati, da niso strašna, nevarna, spolzka, nagravžna, niti ne srčkana, za vzeti s seboj domov. Zato jih spoštljivo opazujmo, sigurno bodo tudi nam povedali kup zanimivih zgodb. In svet bo lepši in boljši – za njih in nas. Zgodbe iz narave si lahko ogledate v elektronski obliki ali pa jih brezplačno dobite na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi. Do preklica omejitve gibanja jih pošljemo tudi po pošti. […]
Biotska pestrost v gorah
MEDNARODNI DAN GORA 2020: Gorska biodiverziteta Gorska biodiverziteta je tema letošnjega mednarodnega dneva gora, ki ga praznujemo 11. decembra. Na ta dan razširjamo sporočila o pomenu biodiverzitete v gorah in javnost opozarjamo na grožnje, ki ji pretijo. Edinstvena oblika gora, njihova klima in izolacija so poskrbele za pogoje, ki ustrezajo raznovrstnim organizmom. V gorah živi veliko endemičnih vrst, ponujajo pa tudi možnosti za gojenje številčnih poljščin in ukvarjanje z živinorejo. Gorsko biotsko raznovrstnost najbolj ogrožajo klimatske spremembe, netrajnostno kmetijstvo, sečnja dreves, krivolov, tujerodne vrste in onesnaženje. Tudi raba tal in spremembe v namembnosti tal ter naravne nesreče pospešujejo izgubo biodiverzitete gorskega okolja in ogrožajo gorske prebivalce. Ali ste vedeli? Gore pokrivajo okoli 27 % svetovne kopenske površine in jih najdemo na vseh celinah.Gore predstavljajo približno polovico svetovnih vročih točk biotske pestrosti.Gore predstavljajo 30 % vseh ključnih biodiverzitetnih območij.V gorah živijo številne ogrožene vrste.Iz gora izvirajo številne najpomembnejše kulturne rastline in vrste živine. Gore in njihova biodiverziteta človeštvu zagotavljajo hrano in zdravila ter skrbijo za uravnavanje podnebja, vode, tal in zraka, zato jih dobro čuvajmo! Avtor zgornje fotografije gora in fotografije kozoroga je Aleš Zdešar.
Ohranimo biodiverziteto tal
SVETOVNI DAN TAL 2020: Ohranimo živa tla, ohranimo biotsko pestrost tal Na svetovni dan tal, ki ga obeležujemo 5. decembra, opozarjamo svetovno javnost na pomembnost zdravih tal, ki nam omogoča varno prihodnost z zagotovljeno hrano. Tema leta 2020 »Ohranimo živa tla, ohranimo biotsko pestrost tal« nas poziva, da pozornost usmerimo pod zemljo – na delavce, ki prispevajo k procesom nujnim za življenje na Zemlji. Današnja izguba biodiverzitete je zaskrbljujoča in ogrožena so tudi tla. V tleh živi več kot ¼ biotske raznovrstnosti našega planeta, vendar od tega poznamo le 1 % organizmov. V eni sami žlički zdrave zemlje je več živih bitij, kot je ljudi na Zemlji. Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika. Toda biotska pestrost tal je pod pritiskom! Netrajnostno upravljanje tal vpliva na življenje pod zemljo, zato ukrepajmo in zaščitimo biodiverziteto tal zdaj! Ključna sporočila na ta dan so: Tla so živa in v njih živi več kot četrtina biotske pestrosti našega planeta.Do 90 % organizmov živi ali preživi del svojega življenjskega cikla v tleh, vendar poznamo le 1 % teh organizmov.Talni organizmi delujejo vsak dan v usklajenih prizadevanjih, da vzdržujejo življenje na Zemlji.Biotska […]
Oddaje o naravi in biodiverziteti
Za obdobje, ko smo zopet primorani več časa preživeti doma, smo pripravili izbor oddaj, ki si jih lahko ogledate brezplačno. Z njimi lahko popestrite šolanje otrok, lahko pa jih predstavite tudi mlajšim, saj jih je večina v slovenskem jeziku. Zadnji del seznama smo objavili že spomladi, pa ga vseeno objavljamo še enkrat, saj so oddaje še vedno aktualne. Sedem svetov – en planet: Severna Amerika, Afrika in Na kraju samem. Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke 1. del, 2. del in 3. del; Kočevski pragozd; Radensko polje; Logarska dolina; Pragozd Krokar; Krajinski park Sečoveljske soline; Krajinski park Dragonja. Kostarika – Biodiverziteta v tropskem gozdu (1/2) in Vrnitev v pragozd (2/2): TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu. Urbana divjina – Prebivalci (1/3), Obiskovalci (2/3) in Izobčenci (3/3): Tridelna britanska serija prinaša pogled v neverjetno kraljestvo prosto živečih živali sredi pozidanih in gosto naseljenih velemest. Utapljanje v plastiki – 1. del in 2. del: Nagrajena dokumentarna serija v dveh delih pojasni zastrašujočo razsežnost onesnaženosti svetovnih morij s plastiko. Rešeni pred izumrtjem – Dokumentarni film z zgodbami o živalskih vrstah, ki nam jih je v Evropi uspelo rešiti pred izumrtjem. […]
Še vedno vabljeni k sodelovanju v natečaju “Biodiverziteti najbolj prijazen vrt”
Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 20. 12. 2020 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta (pravila in splošni pogoji natečaja). Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020, izjemoma lahko tudi starejše. Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani jeseni 2021, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biodiverziteti na vrtovih na naš Facebook in Instagram profil. Uredite vrtove tako, da bodo zakladnica biodiverzitete! Avtor zgornje fotografije ježa je Davorin Tome, spodnje fotografije krastače pa Danilo Bevk.
Čudovita pestrost živega
Otroci so naša prihodnost in prav je, da jih s pomenom pestrosti živega spoznamo čim prej. V ta namen smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo pripravili zloženko o pomenu vrstne pestrosti, namenjeno kot pomoč vzgojiteljem predšolskih otrok. V njej bodo našli zanimive informacije o biotski raznovrstnosti in nekaj idej kako jo predstaviti otrokom prek igre in različnih dejavnosti. Zgibanka pa je uporabna tudi za učitelje in starše. Elektronsko obliko zloženke si lahko ogledate tukaj, tiskane izvode pa bomo poslali na vse vrtce in šole. Avtorica zgornje fotografije je Alenka Žunič Kosi.
Nadzorni sestanek projekta LIFE Naturaviva
Projekt LIFE Naturaviva je ta teden gostil že 4. nadzorni sestanek s projektnim monitorjem gospodom Mitjem Kaligaričem (NEEMO) in gospo Julijano Lebez Lozej z Ministrstva za okolje in prostor. Tokrat smo se zbrali na gradu Podsreda v Kozjanskem parku, ki je eden od desetih projektnih partnerjev. Sestanek je potekal v eni izmed grajskih soban, kar je dalo srečanju prav poseben čar. Tekom predstavitve smo povzeli napredek projekta in že dosežene cilje, pogovarjali pa smo se tudi o aktivnostih, ki jih še bomo izvedli do konca projekta. Sestanku je sledil ogled gradu z razstavami ter Grajske učne poti Podsreda, ki je bila postavljena v okviru našega projekta. Vabljeni na ogled tudi Vi!
Pazi osa!
Ose so zelo raznolika skupina žuželk in so bližnje sorodnice čebel. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 72 vrst pravih os. Največji med njimi je sršen, najpogostejša pa je navadna osa. Kljub temu, da večina vrst živi samotarsko, so najbolj znane vrste, ki živijo v skupinah in gradijo velika gnezda. Zimo preživijo le matice, ki spomladi zasnujejo novo gnezdo, narejeno iz koščkov lesa (papirja). Na začetku sezone je njihovo število majhno in jih zato tudi ne opazimo veliko. Proti koncu poletja pa lahko njihovo število naraste tudi na nekaj sto ali nekaj tisoč osebkov. Takrat se izležejo tudi nove matice in samci. Matice se po parjenju odpravijo prezimovat, ostali člani družine pa propadejo. Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi, medtem ko njihove ličinke za svoj razvoj potrebujejo meso (beljakovine). Osje delavke ga zagotovijo z lovljenjem ogromnih količin žuželk in so tako pomemben regulator njihove številčnosti, tudi komarjev in tistih, ki v kmetijstvu lahko povzročajo škodo. Ose načeloma niso agresivne, razen ko branijo svoje gnezdo ali pa jih ponesreči stisnemo. Za ljudi lahko postanejo zelo moteče, če jih je veliko in nas obletavajo medtem, ko jemo ali pijemo. Zanje smo manj »zanimivi«, […]
Natečaji projekta LIFE Naturaviva
V sklopu projekta LIFE Naturaviva organiziramo štiri natečaje, za katere so prijave še vedno odprte. Vabimo vas, da se udeležite katerega od sledečih natečajev: Biodiverziteti najbolj prijazen vrt Iščemo biodiverziteti najbolj prijazne vrtove v štirih kategorijah: hišni vrt oz. zasebni vrt ob hiši, terasa ali balkon, šolski vrt in društveni vrt. Svoje prijave lahko oddate do 20.12.2020, ocenjevanje pa bo potekalo v naslednjem letu. Fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Natečaj razpisuje JZ Kozjanski park, s katerim želijo razkriti izjemne naravne dragocenosti Kozjanskega parka in njegovo biodiverziteto. Fotografije, ki morajo biti posnete v letu 2020 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, lahko oddate do 31.1.2021. Foto in video natečaj za osnovnošolce Fotografski in video natečaj o biodiverziteti je razpisan za učence zadnje triade osnovne šole, in sicer v naslednjih kategorijah: travnik, gozd, vode in mesto. Prijave bodo odprte celotno šolsko leto 2020/2021. Raziskovalne naloge o biodiverziteti za osnovnošolce Natečaj za najboljše raziskovalne naloge o biodiverziteti je razpisan za učence zadnje triade osnovne šole, in sicer v naslednjih kategorijah: travnik, gozd, vode in mesto. Prijave bodo odprte celotno šolsko leto 2020/2021.
Začetek košnje naravovarstveno pomembnih travnikov
Travniki so območja, na katerih od rastja prevladujejo zelnate rastline. Naravno uspevajo v zmernih in tropskih predelih, kjer je padavin za rast gozdov premalo, na poplavnih območjih ali kjer je dosti požarov, plazov ipd. Tudi v polarnih in gorskih območjih, zaradi nizkih temperatur, najdemo neko obliko travnikov. V Sloveniji imamo naravnih razmer primernih za travnike malo, zato moramo skoraj vse vzdrževati s pašo in košnjo. Narava teh aktivnosti je, da negativno vplivajo na biodiverziteto, če jih izvajamo preveč ali premalo intenzivno, zato so zelo trd naravovarstveni oreh. Po sedanji doktrini bi bilo optimalno, če bi se začeli kositi v avgustu ali septembru, čeprav so takrat nekateri še vedno v polnem razcvetu in zasičeni z živalmi. Tekst in fotografiji: Davorin Tome
60 obrazov biodiverzitete
Nacionalni inštitut za biologijo v letošnjem letu praznuje 60. obletnico svojega delovanja in v ta namen so se sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov odločili, da nam biodiverziteto predstavijo nekoliko pobliže. Pripravili so tiskano knjigo, v kateri je 60 poljudnih zgodb o naravi, z naslovom “60 obrazov biodiverzitete”. Knjiga je splet zgodb o živalih, rastlinah, o odnosih med vrstami ter o resničnih užitkih, doživetih ob stiku z naravo. Več o knjigi izveste v spodnjem videu, za svoj brezplačen izvod pa lahko pišete na spletni naslov obrazi@nib.si. Za najbolj neučakane je na voljo tudi elektronska različica. Fotografija in video: produkcija Slabescene.
Poletne razstave projekta LIFE Naturaviva
Poletje je tu! S tem pa tudi čas dopustov in čas za odkrivanje domačih naravnih in kulturnih znamenitosti. Za vas smo pripravili seznam naših projektnih razstav, ki si jih lahko ogledate med vašimi potepanji po Sloveniji. Razstava Magična narava 2017 vas pričakuje v Kozjanskem parku na gradu Podsreda, kjer si jo lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 14.9.2020. Razstava Magična narava 2018 je na ogled v info centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini vsak dan med 9. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 31.8.2020. Razstava Magična narava 2019 je razstavljena v info centru Triglavska roža Bled, kjer si jo lahko ogledate vsak dan med 9. in 17. uro. Razstava bo na ogled do 13.9.2020. Ena izmed dveh razstav Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta je postavljena na ogled na gradu Podsreda v Kozjanskem parku, druga pa bo od 10.7.2020 dalje razstavljena v centru Domače in umetnostne obrti (DUO) Veržej. Razstavo na gradu Podsreda si lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure, vse do 14.9.2020. Razstavo v centru DUO Veržej pa si boste lahko ogledali od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro ter […]
Izdelava gnezdilnice za smrdokavre
Le malo kateri vrsti ptice je bilo v zadnjih letih na Goričkem posvečene toliko pozornosti kot smrdokavri (Upupa epops). Zaradi nenavadnega izgleda in obarvanosti bi jo zlahka zamenjali za katero izmed eksotičnih vrst ptic, vendar gre za ptico ohranjene kulturne krajine. Smrdokavra je med domačini na Goričkem bolje poznana pod imenom upkaš ali hupkaš, kar izvira iz značilnega oglašanja “up-up-up”, ki ga najpogosteje slišimo v zgodnjih jutrih. Gnezdi večinoma v duplih starih dreves v visokodebelnih sadovnjakih. Prehranjuje se pretežno z žuželkami, med katerimi se pogosto znajdejo tudi bramorji. Zaradi izginjanja visokodebelnih sadovnjakov in intenzivne rabe kmetijskih zemljišč se njen življenjski prostor krči. Kot nadomestila za dupla dreves lahko izdelamo lesene gnezdilnice. V teh bodo smrdokavre imele možnost valiti svoje mladiče in se skrivati pred plenilci. V posnetku vam prikazujemo izdelavo primerne gnezdilnice za smrdokavro. Avtor besedila in videa je Tomaž Koltai, avtorica fotografije je Mojca Podletnik.
Ptice travniškega sadovnjaka
Travniški, tudi visokodebelni sadovnjak je bil nekoč del podobe podeželja. Vsaka domačija je imela vsaj manjši sadovnjak okoli hiše ali sadni drevored ob poti. Razvoj intenzivnega sadjarstva z nizkodebelnimi sortami ter posledično cenenimi jabolki v trgovinah je število dreves bobovca, carjeviča, renet, voščenk, krivopeclja in številnih drugih sort močno zmanjšalo. Javni zavod Kozjanski park si že preko 20 let prizadeva za ponovni razcvet teh sadovnjakov. Eden od razlogov je pridelava neškropljenega, okusnega in zdravega sadja, drugi pa je povezan z nekaterimi redkimi in ogroženimi ptičjimi vrstami. Mlad ali redko zasajen sadovnjak ima veliko značilnosti travnika, starejši in gosteje zasajen pa mnoge gozdne. Zato v sadovnjaku najdemo pestro množico ptičjih vrst, tako gozdnih kot travniških. Tu najdejo dovolj dupel za gnezdenje in zaradi neškropljenja tudi veliko (predvsem) žuželčje hrane zase in mladiče. Avtor besedila in fotografije plavčka je Dušan Klenovšek.
Na čudovitih poteh Julijskih Alp
JZ Triglavski narodni park, partner na projektu LIFE Naturaviva, je izdal novo publikacijo Eno z naravo, Na čudovitih poteh Julijskih Alp s katero želi usmeriti obiskovalce na naravovarstveno manj pomembna, a zato nič manj čudovita območja Triglavskega narodnega parka in širše – vse do Rezije (čezmejno območje ekoregije Julijske Alpe). Rdeča nit publikacije je biodiverziteta oz. ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete za prihodnje rodove. Hoditi po poteh, jih občudovati, spoznati, razumeti in doživeti – vse to je del aktivnosti, ki jo v štirih vikendih (13.6. – 5.7.2020) JZ TNP skupaj s soorganizatorji pripravlja za vas v obliki brezplačnih vodenj po daljinski pohodniški poti Juliana. Vodene pohode združujejo tematike s področja biodiverzitete, kulturne dediščine, trajnostne mobilnosti in varnosti v gorah. Kliknite za razpored 16. vodenih etap krožne daljinske poti Juliana. Vabljeni!
Čas za naravo in biodiverziteto!
“Čas za naravo in biodiverziteto!” je slogan letošnjega svetovnega dneva okolja, ki ga obeležujemo 5. junija že vse od leta 1974. Narava nam daje hrano, vodo, zrak in klimatske pogoje, zaradi katerih lahko živimo na Zemlji. In čeprav nam toliko dobrega daje, z njo še vedno ne ravnamo dovolj lepo. Ali ste vedeli (vir): da biotska raznolikost vključuje 8 milijonov rastlinskih in živalskih vrst, ekosisteme, kjer te vrste domujejo, in gensko raznolikost med njimi? da so se v zadnjih 150 letih živi koralni grebeni zmanjšali za polovico? da se bo v naslednjih 10 letih lahko ena od štirih znanih vrst za vedno izbrisala z našega planeta? da bi bilo potrebno 1,6 Zemlje, da bi vsako leto izpolnili zahteve, ki jih imamo ljudje do narave? Vsak od nas lahko z malimi koraki pomaga ohraniti naravo in biodiverziteto: uporabljajmo ekološka čistila ter kozmetične in higienske izdelke; na sprehodu spoštujmo naravo; varčujmo z vodo; ribe kupujmo odgovorno; ustvarimo biodiverziteti prijazen vrt; kupujmo ekološko pridelan bombaž; jejmo manj mesa… in še veliko več! Kaj boste pa vi dobrega naredili za naravo? Avtor fotografije gora je Aleš Zdešar.
Teden gozdov 2020
Skrbno z gozdom in gozdnimi živalmi! Zadnji teden v maju je že tradicionalno posvečen gozdovom. Letošnje praznovanje tedna gozdov poteka pod geslom “Skrbno z gozdom!” člani projekta LIFE Lynx pa dodajajo »Skrbno z gozdom in gozdnimi živalmi!« Ris je krovna vrsta, kar pomeni, da skrbi za biotsko ravnovesje v gozdovih. Brez njega naši gozdovi ne bi bili taki, kot so. Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. To bodo storili z doselitvijo risov iz zdrave karpatske populacije v Slovenijo in na Hrvaško. Pripeljali bodo vsaj 14 živali, ki jih bodo vključili v Dinarsko-JV alpsko populacijo. Vključitev v populacijo pomeni, da risi vanjo prenesejo svoje gene, to pa storijo z razmnoževanjem. Prvi ris, ki je bil pri tem uspešen, je ris Goru, ki so ga leta 2019 pripeljali iz Romunije. Dokazali so, da je risinja Mala plod poletne romance med Gorujem in risinjo Tejo. Malo so večkrat tudi posneli s pomočjo foto pasti, s pomočjo katerih izvajajo monitoring risov v Sloveniji in na Hrvaškem. V tem tednu bodo v Sloveniji v naravo izpustili še enega risa – Borisa, ki so ga konec aprila pripeljali iz Romunije. Boris je peti ris, ki […]
Ob dnevu biodiverzitete razkrivamo zmagovalca natečaja Magična narava 2019
Tudi letos in kljub zapletom zaradi pandemije smo izpeljali mednarodni natečaj naravoslovnih fotografov Magična narava. Ker pa zaradi prepovedi druženja letos nismo smeli organizirati javne predstavitve, si lahko v videu ogledate kratko zgodovino natečaja in projekcijo letošnjih najboljših fotografij. Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2019« je prejel Riccardo Marchegiani iz Italije za fotografijo »Utopia«. Naziv »Slovenski naravoslovni fotograf leta 2019« je prejel Matej Zalokar za fotografijo »Where Does It Go«. Zmagovalcema čestitamo! Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so na natečaju sodelovali. Na naši spletni strani si lahko ogledate katalog, pripravili pa smo tudi razstavo, ki 22. maja v avli Biologije, na Večni poti 111, začenja svoje potovanje po Sloveniji. Naravoslovni fotograf leta 2019 je Riccardo Marchegiani s fotografijo »Utopia«: Slovenski naravoslovni fotograf leta 2019 je Matej Zalokar s fotografijo »Where Does It Go«:
20. maj – Svetovni dan čebel
Letos že tretjič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Slovenije. To je dan, ko se spomnimo vseh opraševalcev, ne le medonosne čebele. Opraševalci zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete. Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno. Ohranimo pestrost opraševalcev tudi za prihodnje generacije! Več o opraševalcih v videih Nacionalnega inštituta za biologijo: Opraševalci – nepogrešljivi pri pridelavi hrane: Čmrlji – mojstri opraševanja: Čebele samotarke – ali jih poznate?
Teden slovenskih parkov
V tednu slovenskih parkov, ki traja do 24. maja, ko obeležujemo Evropski dan parkov, vas vabimo na obisk v vse naravne parke Slovenije! Letošnje leto zaznamuje slogan »V parke po zdravje«, kar v trenutnem času še kako potrebujemo. Ste vedeli, da je pozitiven stik z naravo pomemben za zdravje ljudi? Dokazano je namreč, da ustvarja dobro počutje in spodbuja aktiven življenjski slog. Parki in zaščitena območja uspešno povezujejo ljudi z naravo; ne varujejo le naših dragocenih naravnih vrednot, temveč tudi naše zdravje! Kar polovica partnerjev projekta Life Naturaviva je naravnih parkov in zdaj vas še posebej toplo vabijo na obisk: Kozjanski park vas vabi, da se sprehodite po Grajski učni poti do gradu Podsreda (virtualen sprehod), kjer si poleg stalnih razstav te dni lahko ogledate tudi razstavi Magična narava 2017 ter Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta. Na njihovi spletni in Facebook strani pa si boste vse vsebine lahko ogledali kar preko ekrana. Notranjski regijski park vas od konca maja do konca septembra vabi na tematske vikende z aktivnostmi v naravi, dneve parka pa bodo praznovali zadnji vikend v avgustu s Kinom na prostem in prvi vikend v septembru s Polmaratonom OKUL’ jezera in Nedeljo na jezeru. Več o tem si lahko […]
Fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020
JZ Kozjanski park, partner projekta Life Naturaviva, razpisuje fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020. Preko fotografij in tematskih sklopov, ki jih razpisujemo v tem natečaju, želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Kozjanskega parka in njegovo biodiverziteto. Natečaja se lahko udeležite vsi, ki se boste prijavili in poslali največ 10 avtorskih fotografij, ki so nastale v letu 2020 znotraj meja Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Natečaj ima 2 starostni kategoriji: avtorji do 15 let in odrasli avtorji; ter 5 različnih tematskih sklopov: A – krajina, B – narava, C – kultura, D – ljudje in E – kozjansko jabolko. Časovni mejnik za oddajo fotografij je 31. januar 2021. Informacije in prijave: JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda, 03 800 71 00, kozjanskipark@kp.gov.si ali nina.gabron@kp.gov.si. Razpisni pogoji fotografskega natečaja “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Prijavnica za fotografski natečaj “Biodiverziteta – umetnost življenja” 2020 Avtor zgornje fotografije polža z naslovom Mostninar je Franc Lamovšek – priznanje v kategoriji B – narava na fotografskem natečaju Kozjansko 2019 med odraslimi avtorji.
Mestni plakati o ogroženosti biodiverzitete
V okviru projektu Life Naturaviva smo novembra 2018 začeli predstavljati biodiverziteto na mestnih plakatih podjetja Tam Tam. Po dveh uspešno zaključenih kampanjah o biodiverziteti in njenem pomenu, smo maja 2020 pričeli s tretjo kampanjo o ogroženosti biodiverzitete. Tokrat smo za predstavnike posameznih ogroženih skupin izbrali metulja travniški postavnež (avtor: Jošt Stergaršek), smrdokavro (avtor: Alen Ploj) in kranjsko lilijo (avtor: Davorin Tome). Vsi skupaj nas opozarjajo na to, da zaradi pritiskov na okolje vrste izumirajo in s tem hitro upada tudi biodiverziteta. Ali ste vedeli, da je v zadnjih 30 letih število žuželk upadlo za 70 %? Ali ste vedeli, da je v zadnjih 40 letih število ptic upadlo za 60 %? Ali ste vedeli, da na gnojenem travniku število cvetlic upade do 90 %? Plakate je oblikoval Zvone Kosovelj.
Tretja številka novičnika: Biodiverziteta in kulturna krajina
V sklopu projekta Life Naturaviva je Javni zavod Krajinski park Goričko v aprilu 2020 izdal že tretjo številko novičnika. V tokratni številki je predstavljena povezanost človeka, kulturne krajine in biodiverzitete in nosi naslov ”Biodiverziteta in kulturna krajina”. Bralci boste v tej številki imeli priložnost spoznati različna življenjska okolja pestre kulturne krajine Goričkega, značilne rastlinske in živalske vrste kulturne krajine ter prebrati nasvete kako ohranjati njeno pestrost. Po prebiranju lahko na zadnji strani novičnika svoje znanje preizkusite z reševanjem nagradne križanke. Novičnik bo prejelo več kot 8.200 gospodinjstev na območju občin Krajinskega parka Goričko, v prihodnje pa ga bo mogoče dobiti tudi na različnih dogodkih in stojnicah našega projekta. Novičnik si lahko ogledate tukaj. Avtor besedila in fotografije: Tomaž Koltai
22. april – Svetovni dan Zemlje
TEMA LETA 2020: PODNEBNI UKREPI Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila in letos obeležujemo njegovo 50. obletnico. Na ta dan se po celem svetu odvijajo številni dogodki, ki nas ozaveščajo o pomenu varovanja okolja. Glavna tema letošnjega dne so podnebni ukrepi, saj podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki nam omogočajo življenje na tem planetu. Letošnje praznovanje dneva Zemlje bo drugačno kot sicer, saj se bomo namesto druženja v živo družili le virtualno in preko socialnih omrežij. Prvi korak, ki ga lahko naredimo za varovanje okolja, pa je izobraževanje. Zato smo za vas pripravili seznam izobraževalno-dokumentarnih filmov in oddaj, ki si jih lahko ogledate kar iz domačega naslonjača. Oddaje v slovenskem jeziku o naravi in podnebnih spremembah: Gozd in podnebne spremembe: Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Za stopinjo preveč: Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi […]
Izdelava gnezdilnice za čebele samotarke
Opraševanje rastlin je proces, ki je ključnega pomena za obstoj življenja, kot ga poznamo danes. V kopenskih ekosistemih opraševalci zagotavljajo opraševanje in posledično oploditev rastlin. S tem omogočajo oskrbo s hrano in ohranjajo biotsko raznovrstnost tako rastlin kot živali. Med opraševalci so najbolj poznane domače oziroma medonosne čebele (Apis mellifera), ki jih v toplih mesecih slišimo brneti ob čebelnjakih in sadnih drevesih. V Sloveniji in širši okolici je posebej cenjena in znana slovenska avtohtona kranjska čebela ali kranjska sivka (Apis mellifera carnica), ki predstavlja podvrsto medonosne čebele. Domače čebele še zdaleč niso edini opraševalci v naravi. Poleg domačih, medonosnih čebel, je v Sloveniji bilo najdenih preko 500 drugih vrst divjih čebel, ki imajo pri opraševanju rastlin nepogrešljivo vlogo. Njihovo število v zadnjih letih hitro upada. Poleg pomanjkanja hrane, zastrupitev s pesticidi, raznih bolezni jih ogroža tudi pomanjkanje primerih mest za gnezdišča. Divjim opraševalcem lahko pomagamo v neposredni bližini našega doma. Poleg ohranjanja bogate paše z pisanim cvetjem in pestrega nabora vrtnih rastlin lahko izdelamo in namestimo tudi preprosta zatočišča v katerih si lahko divji opraševalci namestijo svoja gnezda. Te tako imenovane ”žuželnjake” oziroma ”gnezdilnice” lahko izdelamo kar iz ostankov naravnih materialov, ki jih najdemo v vsakem domu in z povsem […]
Nasveti za biodiverziteti prijazen vrt
Pomlad je že veselo prišla v naše kraje, pa čeprav nam včasih z muhastim vremenom še malce ponagaja. Tudi prve spomladanske cvetice so se že prebudile in sonce kar vabi v naravo. Pomlad je prav tako čas, ko pričnemo urejati naše vrtove. Morda si lahko letos zastavimo pri urejanju vrtov nov cilj, in sicer da naš vrt ne bo le lep in prijeten za oči, ampak tudi prijazen biodiverziteti. A kaj sploh pomeni, da je vrt prijazen biodiverziteti? Vrt, ki zagotavlja življenjski prostor čim večjemu številu rastlin in živali je biodiverziteti prijazen vrt. S čim večjo vrstno pestrostjo naših domačih vrst lahko namreč pripomoremo k ohranjanju in večanju biodiverzitete. Ne glede na to, ali je naš vrt velik ali majhen, ali pa imamo morda na razpolago le balkon, lahko prispevamo k biodiverziteti. Ključno je, da vrt zasadimo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, saj bomo le tako preprečili razširjanje tujerodnih in potencialno invazivnih rastlinskih vrst. Sadimo vrste, ki imajo različno obarvane in oblikovane cvetove. Le tako bomo v vrt privabili različne opraševalce. Določene skupine opraševalcev namreč raje obiskujejo določeno barvo in obliko cvetov. Čebele tako privabljajo predvsem modri, rumeni in beli cvetovi, nočne metulje beli, rožnati in bledo rdeči, ki dišijo ponoči, […]
Kozjanski park v aprilu
V aprilu smo na plakatu izpostavili Planinsko društvo Lisca Sevnica, ki že desetletja bdi nad nahajališčem Clusijevega svišča – Gentiana clusii (encijan po domače) na Svetem Lovrencu (722 metrov visok vrh v osrčju posavskega hribovja, nad vasjo Okroglice), ki je znan po uspevanju te simbolne visokogorske rastline. Plakata za mesec aprila zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa (SARS-CoV-2) nismo natisnili in obesili na stalne lokacije, smo ga pa vseeno pripravili, saj narava nikoli ne počiva.
22. marec – Svetovni dan voda
TEMA LETA 2020: VODA IN PODNEBNE SPREMEMBE Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca že vse od leta 1992, ko so ga razglasili na Konferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Janeiru. Dan je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. Vsako leto je določena tema, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. Letošnja tema je voda in podnebne spremembe ter njuna neločljiva povezanost. Prikazati želimo kako bo naša poraba vode pomagala zmanjševati poplave, suše, pomanjkanje in onesnaževanje vode ter pomagala v boju proti podnebnim spremembam. Voda je naravna dobrina in pogoj za življenje na Zemlji, kjer je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. Naraščanje števila prebivalstva in podnebne spremembe ob dosedanjem načinu uporabe vode lahko pripeljejo do velike svetovne krize. Poraba pitne vode se je namreč v zadnjih 100 letih povečala kar za šest krat in že danes je veliko držav na svetu, kjer prebivalci trpijo zaradi pomanjkanja čiste pitne vode. Slovenija je bogata z vodami, ki pa se izrazito sezonsko spreminjajo. Zato je za nas zelo pomembno napajanje vodonosnikov in shranjevanje vode v obliki podzemne vode. Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije porabil 59.300 litrov vode iz javnega […]
21. marec – Mednarodni dan gozdov
TEMA LETA 2020: GOZDOVI IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST – PREDRAGOCENI, DA BI JIH IZGUBILI Za mednarodni dan gozdov je generalna skupščina Združenih narodov leta 2012 razglasila 21. marec. Ta dan je razglašen za promocijo gozdov in ozaveščanje o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnja tema je Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili. V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biodiverzitete visoka. Imamo več kot 70 različnih samoniklih vrst dreves, ki tvorijo več kot 200 gozdnih vegetacijskih enot oz. gozdnih združb, ki so podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, med njimi tudi 14 pragozdnih ostankov. Več kot 50 % slovenskih gozdov je v zavarovanih območjih Natura 2000. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi. Ključna sporočila tega dne so: V gozdovih živi približno 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. So biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem. Gozdove po svetu sestavlja več kot 60.000 drevesnih vrst. Več kot milijarda ljudi je neposredno odvisna od gozdov zaradi ekonomske, ekološke in socialne funkcije gozda. Genska raznolikost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje. […]
Narava Kozjanskega parka v marcu
Marec je čas silovitega prebujanja narave. Dvoživke ob koncu zime najprej poskrbijo za potomstvo. A pot do mesta žabje svatbe je lahko hudo nevarna. Pri ribniki Trebče že 21 let zaposleni v sodelovanju s srčnimi ljudmi preprečujemo množične povoze na cesti. V gozdovih in ob vodah sneg zamenja belina zvončkov, vse več je tudi žuželk. Plakate lahko trenutno vidite na 35 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Biodiverziteta suhega travnika na obrobju Ljubljane
V okviru projekta Life Naturaviva smo na suhem travniku v Rojah na obrobju Ljubljane (blizu Šentvida) postavili tri informativne table o biodiverziteti suhih travnikov. Omenjeni travnik ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani v najemu že od leta 2002. Na njem se izvaja in-situ varstvo rastlinskih vrst in vsako leto se pobira semena vrst za trajno semensko banko avtohtonih rastlinskih vrst. Na omenjenem travniku je evidentiranih od 120-150 rastlinskih vrst, pri čemer jih je kar nekaj uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst (npr. kukavičevke – zabeležili smo 12 vrst, Gladiolus illyricus…). Travnik je košen le enkrat letno in sicer šele takrat, ko vse rastline odcvetijo in semenijo. S takšnim načinom upravljanja se je v zadnjih letih populacija vrste G. illyriicus bistveno povečala. Vsem obiskovalcem in mimoidočim so od letošnjega leta naprej na voljo informativne table, na katerih si lahko preberejo zakaj in kako varovati biodiverziteto suhih travnikov ter katere vrste opraševalcev in rastlinske vrste lahko opazijo na travniku v Rojah. Vabljeni na obisk travnika, ki je najlepši od meseca maja pa do avgusta!
Narava v februarju v Kozjanskem regijskem parku
Pred leti smo februarja čakali prve znake pomladi, zadnja leta pa prave zime še sploh ni bilo. Ni snežne idile, cvetijo že prvi znanilci pomladi, ki jih oprašujejo prvi opraševalci – tako samotarske čebele in metulji. Ptice še obiskujejo krmilnice, v toplih dnevih pa že tudi s petjem oznanjajo začetek gnezdilne sezone. Člani/ce TD Senovo pa pregledujejo pohodne poti, ki jih vzdržujejo. Plakate lahko trenutno vidite na več kot 30 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Natečaj »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«
Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato bomo v okviru projekta LIFE Naturaviva poiskali biodiverziteti najbolj prijazne vrtove. Biodiverziteti najbolj prijazne vrtove bomo iskali v štirih kategorijah: Hišni vrt (zasebni vrt ob hiši) Terasa ali balkon Šolski vrt Društveni vrt Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 20. 12. 2020 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta. Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020, izjemoma lahko tudi starejše. Podroben opis je v prilogah na strani natečaja. Prijave bo pregledala strokovna žirija in nato najbolje ocenjene vrtove v letu 2021 obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalce bomo razglasili jeseni 2021. V okviru natečaja bomo v vrtnarskih revijah, na spletni strani in profilu Facebook objavljali prispevke o biodiverziteti na vrtovih. Vabljeni k spremljanju prispevkov in urejanju vrtov, da bodo zakladnica biodiverzitete!
2. februar je Svetovni dan mokrišč
TEMA LETA 2020: MOKRIŠČA IN BIODIVERZITETA Mokrišča so vsa območja, kjer se vsaj del leta zadržuje površinska ali podzemna voda, ki je lahko slana, brakična ali sladkovodna. Poznamo jih kot močvirja, šotišča, barja, mokrotne travnike, poplavne gozdove in ravnice, riževa polja ter celo koralne grebene. Nekdaj so veljala za ničvredno zemljo, zato je bila večina mokrišč izsušenih. Danes v luči podnebnih sprememb in z njimi povezanih vremenskih ekstremov, kot so poplave in suše, spoznavamo, da je vloga mokrišč zelo pomembna. Zaradi svoje vloge zbiralnika vode, mokrišča blažijo nihanja vodostajev in tako preprečujejo poplavljanje vodnih teles na drugih delih vodotokov. Blagodejno vplivajo na mikroklimo, saj z izhlapevanjem vode poleti blažijo sušo in ohlajajo okolico. S svojo rastlinsko in mikrobno biodiverziteto skrbijo za prečiščevanje vode in proces nastanka zaloge pitne vode. So tudi življenjsko okolje mnogim redkim in ogroženim vrstam. Nekatere izmed njih so vezane izključno na mokrišča in jih izginjanje le-teh prizadene najbolj. Primer bogate vrstne pestrosti, ki jo mokrišča premorejo, je Cerkniško jezero. Jezero je vsaj začasen dom 267 vrstam ptic, 45 sesalcev, 125 metuljev in 15 vrstam dvoživk in številnim drugim. Nekatera mokrišča so zaščitena z Ramsarsko konvencijo o mokriščih, ki je medvladni sporazum za ohranjanje in smotrno rabo […]
Fotografski natečaj “Magična narava”
Za nami sta dva zelo uspešna fotografska natečaja »Magična narava«. Dva tuja in dva domača naravoslovna fotografa sta že pridobila naziv »Naravoslovni fotograf leta«. Tretji natečaj je odprl vrata in vabi vse z vsaj nekaj fotografske žilice, da se pomerijo z ostalimi sodelujočimi in morebiti postanejo tretji dobitnik naziva. Za naš projekt predstavlja natečaj način, s katerim pridemo do izvrstnih fotografij narave. Iz izbranih fotografij naredimo potujočo razstavo in pripravimo PDF katalog, s katerima ozaveščamo ljudi o pomenu biodiverzitete. Zato so za nas pomembne prav vse fotografije, ki prispejo na natečaj, ne samo zmagovalne. Če se odločite sodelovati, se lahko prijavite preko spletne strani našega partnerja v tej akciji – Združenja naravoslovnih fotografov Slovenije. Natečaj je odprt do 17. februarja 2020. Avtor fotografije kačjih pastirjev je Uroš Florjančič.
Kozjanski park v januarju
Tudi v letu 2020 smo že izdali plakat o naravi Kozjanskega parka v mesecu januarju. Januarski plakat o kozjanski naravi je zaradi zimskega štetja vodnih ptic bogatejši prav z njimi. In netopirji, ki sedaj med zimskih spanjem v jamah potrebujejo predvsem mir. Franci Černelč z družino živi na toplem pobočju v okolici Pišec. Pri hiši mu uspevata dve za Mediteran značilni drevesni vrsti – vednozelena cipresa in črničevje. Hrani v bližini najden zob Megalodona, orjaškega morskega psa, ki je plaval v nekdanjem Panonskem morju. Skrbijo za razmnoževalno mlako dvoživk, netopirje v kleti, ptice v svojem travniškem sadovnjaku in celo kač ne preganjajo. Še krave so tu bolj srečne – med drugim že kot telički dobijo svojo igračo. Kako se na prijazen način dogovoriti s kuno, da se preseli iz podstrešja pa naj ostane skrbno varovana družinska skrivnost. Plakate lahko trenutno vidite na več kot 30 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah. Avtor zgornje fotografije vodomca je Dušan Klenovšek.
Narava Kozjanskega parka decembra
Tudi v zadnjem mesecu tega leta smo v Kozjanskem parku izdali plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja. Plakate lahko trenutno vidite na 35 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah. Navadna bodika ali božje drevce je vedno zelen grm ali redkeje drevo, ki je v decembru najbolj opazna. Temno zeleni listi in živo rdeči jagodasti plodovi mnoge pritegnejo. In marsikdo si zaželi vejico božjega drevca v vazi, v adventnem venčku ali na grobu svojca. Pretirano »izkoriščanje« v preteklosti je obstoj bodike ogrozil in zato je bila uvrščena med zavarovane rastlinske vrste. Seveda pa lahko odrežemo vejico iz grma, ki ga imamo posajenega pri domači hiši, kapelici ali križu. Mnogi domačini na kozjanskem imajo svojo bodiko, ki pri hiši uspeva že več generacij. Zaradi njihovega skrbnega ravnanja so mnoge med njimi zrasle v lepa drevesa, ki dosegajo kriterije za uvrstitev med pomembno drevesno naravno dediščino – med drevesne naravne vrednote.
Prosojnice “Kaj je biodiverziteta?”
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo pripravili prosojnice »Kaj je biodiverziteta?«. Narejene so v okolju Microsoft PowerPoint. Namenjene so višjim razredom osnovne šole kot dopolnilo pri podajanju snovi o biodiverziteti. Ob tipični uporabi predavanje traja okoli 10 minut. Učitelji lahko prosojnice uporabljajo za pouk, učenci jih imajo lahko kot dodatno učno gradivo. V komentarjih (»notes«) je zapisano besedilo, ki sodi k sliki na vsaki posamezni prosojnici. S puščico je v besedilu označeno, kje program čaka na pritisk gumba za nadaljevanje. V primeru, da pri izvajanju uporabljate dva ekrana (ali ekran in platno) je besedilo vidno, ko izberete opcijo »Show presenter view«. Besedilo lahko dobite tudi ločeno, kot Wordov dokument, če pošljete poizvedbo na e-naslov life.naturaviva@nib.si, kamor lahko pošljete tudi predloge za izboljšave. Ob slikah lahko razložite poljubne dodatne primere, prosimo pa, da vsebine prosojnic ne spreminjate! Avtor prosojnic je Davorin Tome, avtor zgornje fotografije čmrlja pa Danilo Bevk.
Narava v novembru v Kozjanskem regijskem parku
V Kozjanskem parku smo izdali nov plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja za mesec november 2019. Zaradi vse nižjih temperatur mnoge žuželke v tem času iščejo toplejše suhe kotičke za prezimovanje. Opazimo jih na fasadah objektov, tudi v svojih domovih. Nočno aktivne vrste pri tem moti nočna osvetlitev ulic in objektov. Občina Kozje, ki se v celoti nahaja znotraj Kozjanskega regijskega parka, je v preteklih letih zasenčila reflektorje, ki osvetljujejo cerkve, ulično razsvetljavo pa posodobila, da res osvetljuje le prostor pod njimi. November je tudi čas, ko so kozjanski slapovi zaradi odpadlega listja še toliko lepši. Plakate lahko trenutno vidite na 34 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Nova zloženka o zeleni infrastrukturi
Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo sta v okviru projekta Life Naturaviva pripravila novo zgibanko o zeleni infrastrukturi kot podpori biodiverziteti v urbanih okoljih. Le-ta obsega vse površine poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek. Je v mesto ujeta oblikovana narava. Ob pravilnem načrtovanju in vzdrževanju lahko zelena infrastruktura pomembno pripomore k ohranjanju in večanju biodiverzitete. V zloženki Zelena infrastruktura – podpora biodiverziteti izvemo kaj vse predstavlja zeleno infrastrukturo v urbanem okolju, kakšen je njen pomen ter kako s pravilnimi ukrepi biodverziteto ohraniti ali jo celo povečati. Zloženka je bila natisnjena v 10.000 izvodih, elektronsko verzijo zloženke pa si lahko ogledate na naši spletni strani. Spodnja fotografija: Drevored malega jesena (Fraxinus ornus) na Slovenski cesti v Ljubljani; zgornja fotografija: Novo mesto. Avtorica obeh fotografij je Blanka Ravnjak.
Ljubljansko barje na poštnih znamkah
Pošta Slovenije je izdala že več deset znamk z motivi rastlinskih in živalskih vrst, značilnih za Ljubljansko barje, z motivi bogate kulturne dediščine in pomembnih osebnosti, ki so tam iskale svoj navdih. Z namenom predstaviti zgodbo o pokrajini Ljubljanskega barja na nekoliko drugačen način, smo v knjižici Ljubljansko barje na poštnih znamkah zbrali znamke, povezane z Barjem. Na njih so predstavljeni izbrani motivi odličnih ilustratorjev in fotografov, ob izdaji posameznih znamk pa so bili objavljeni tudi njihovi opisi, ki nam ponujajo podrobnejši pogled na barjansko ravnico. Knjižico je izdal Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v 1.000 izvodih, elektronsko verzijo knjižice pa si lahko ogledate tudi na spletu.
Plakat o naravi Kozjanskega parka za mesec oktober
V Kozjanskem parku smo izdali nov plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja za mesec oktober 2019. Tokrat poleg oktobrske narave na plakatu predstavljamo Franca Lupšina iz Hrastja ob Bistrici, ki je kot najbolj skrben lastnik travniškega sadovnjaka na območju parka postal CARJEVIČ leta 2019. Plakate lahko trenutno vidite na 35 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Praznik kozjanskega jabolka in odprtje “Grajske poti Podsreda”
Letošnjo jesen se bomo v Kozjanskem parku zopet poklonili visokodebelnim travniškim sadovnjakom in praznovali jubilejni 20. Praznik kozjanskega jabolka. Tokrat se bodo številni dogodki simbolično odvili med 20. septembrom in 20. oktobrom 2019. Višek prireditve bo kot vsako leto doslej drugi vikend v oktobru z bogatim sejemskim dogajanjem v trgu Podsreda. Oba dneva se bo v trgu Podsreda odvijala tržnica regionalnih produktov, bogat kulturni program, ustvarjalne delavnice za otroke, športne, tekmovalne in družabne igre, predstavitev projektov, šol, zavarovanih območij, društev, tradicionalnih obrti, predstavitev predelave sadja… Tukaj si lahko ogledate celoten program 20. Praznika kozjanskega jabolka. Med številnimi dogodki, ki jih Kozjanski park pripravlja v okviru 20. Praznika kozjanskega jabolka je tudi odprtje »Grajske poti Podsreda«, ki smo jo uredili v okviru projekta Life Naturaviva. 2,5 km dolga interaktivna grajske učna pot o biodiverziteti vodi od srednjeveškega trga do gradu Podsreda in jo bomo odprli v torek, 8.oktobra 2019 ob 11. uri na upravi Kozjanskega parka v Podsredi (Podsreda 45). S potjo bomo poskušali nagovoriti obiskovalce, da se na grad podajo peš in dobijo nova znanja o bogati biotski pestrosti okolice. Vabljeni! Avtorica fotografije sadovnjaka je Barbara Ploštajner.
Razstava Ekosistemi Slovenije v centrih Qlandia
Razstava Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta bo od 9.9.2019 dalje gostovala po vseh nakupovalnih središčih Qlandia po Sloveniji. Razstava bo na ogled po dva tedna, najprej v Kranju, potem se bo preselila v Kamnik in naprej v Novo Gorico, Novo mesto, Krško, Ptuj in Maribor. Na razstavnih panojih je predstavljeno osem osnovnih ekosistemov, ki jih najdemo v Sloveniji: gozd, kulturno krajino, visokogorje, naselja, celinske vode, mokrišča, morje in podzemlje. V Sloveniji je biodiverziteta tako bogata zaradi njene lege, saj se nahaja na stičišču štirih velikih geografskih regij: alpske, panonske, dinarske in sredozemske. In ker je razporejena na relativno majhni površini države, je to za Evropo nekaj posebnega. Na spletni strani si lahko ogledate elektronsko verzijo panojev. Vabljeni!
Biodiverziteta v Kozjanskem parku septembra
V Kozjanskem parku smo izdali nov plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja za mesec september 2019. Na vsakem plakatu želimo predstaviti nekoga, ki lepo skrbi za določeno rastlinsko ali živalsko vrsto. Tako na plakatu poleg septembrske narave predstavljamo družino Šturbej z Vetrnika, ki svoje travnike upravlja brez gnojenja in s pozno košnjo. S tem omogoča semenitev travniškim rastlinskim vrstam in s tem ohranitev Natura 2000 habitata v ugodnem stanju. Na njihovem travniku je speljana tudi botanična učna pot, ki jo obišče mnogo skupin in posameznikov. Plakate lahko trenutno vidite na 27 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Odkrivamo svet opraševanja v Botaničnem vrtu
Botanični vrt v Ljubljani je v okviru projekta Life Naturaviva postavil učno pot o rastlinah in opraševalcih. Pri samostojnemu raziskovanju učne poti nam pomagajo zloženka Odkrivamo svet opraševanja, ki povzema vsebino učnih tabel, ter učni listi za učence osnovnih in srednjih šol. V zloženki izvemo zakaj je Slovenija vroča točka biodiverzitete, kaj je oprašitev in kdaj pride do oprašitve, kdo oprašuje in zakaj je to pomembno, kje živijo opraševalci in kako jim lahko pomagamo. Poleg tega izvemo še kup zanimivosti o opraševalcih, ki so v zloženki slikovito predstavljene. Zloženko si lahko v slovenskem in angleškem jeziku ogledate tudi v elektronski obliki. Avtor fotografije metulja je Davorin Tome.
Zloženka Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki
Biodiverziteta je naš zaveznik pri pridelavi hrane, nadaljnji razvoj in blagostanje naše družbe pa bosta odvisna od tega, kako učinkovito bomo znali uskladiti pridelovanje hrane in ohranjanje biodiverzitete. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Nacionalnem Inštitutu za biologijo smo zato pripravili zloženko, v kateri je razložen pomen ohranjanja biodiverzitete za kmetijstvo. Elektronsko verzijo zloženke si lahko v slovenščini in angleščini ogledate tudi na spletu. Avtor fotografije čebele je Blaž Koderman.
Majice z motivi sporočilnih vrst
V okviru projekta Life Naturaviva smo pripravili majice s šestimi motivi sporočilnih vrst. Na majicah se tako predstavljajo vidra, smrdokavra, gams, močvirska logarica, rjavi medved in kozjansko jabolko. Sporočilne vrste simbolizirajo posamezne naravne parke, ki so naši projektni partnerji, in s tem nosijo sporočilo za svoje življenjsko okolje ter njihova prizadevanja za varstvo narave. Motive je ilustriral Jurij Mikuletič, razen motiva jabolka, ki je avtorsko delo Zagorke Simić. Za oblikovanje, tisk in izvedbo je poskrbel projektni partner Inštitut Lutra. Na fotografiji so sodelavci projekta Life Naturaviva z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Plakat o biodiverziteti v Kozjanskem parku v juliju
V Kozjanskem parku smo izdali nov plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja za mesec julij. Plakate lahko trenutno vidite na 27 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje praznuje
Ljubljansko barje smo kot območje izjemne naravne in kulturne dediščine začeli prepoznavati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Preteklost tega močvirnega območja je več kot dvesto let vezana predvsem na poskuse ukrotitve narave z bolj ali manj posrečenimi projekti izsuševanja, pridobivanja kmetijskih zemljišč in gospodarskega izkoriščanja. Prvi poskusi zavarovanja narave na Barju so se pojavili že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, Vlada Republike Slovenije pa je kar nekaj desetletij kasneje, 9. oktobra 2008, sprejela Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki je začela veljati 12. decembra 2008. Manj kot leto kasneje, 9. julija 2009, je bil v Uradnem listu RS objavljen še Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki je pričel veljati naslednji dan. Začetki niso bili lahki, a se je trud obrestoval – danes je v javnem zavodu zaposlenih 13 ljudi – 5 redno zaposlenih in 8 projektnih sodelavcev na projektih PoLJUBA, LIFE NATURAVIVA in Sava TIES, ki upravljajo z zavarovanim območjem in se hkrati s svojim delom trudijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Avtorja fotografij: Karel Oskar Dolenc (zgornja) in Barbara Vidmar (spodnja).
Nova razstava Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta
Pripravili smo novo razstavo na roll-up panojih z naslovom Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta. Na osmih panojih so predstavljeni osnovni ekosistemi, ki jih najdemo v Sloveniji: gozd, kulturno krajino, visokogorje, naselja, celinske vode, mokrišča, morje in podzemlje. Eden od razlogov za tako bogato biodiverziteto v Sloveniji je njena lega, saj se nahaja na stičišču štirih velikih geografskih regij: alpske, panonske, dinarske in sredozemske. Prvi razstavi sočasno gostujeta v Kulturnem domu Mlinše in na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, na spletni strani pa si lahko ogledate elektronsko verzijo panojev.
Junijski plakat o biodiverziteti v Kozjanskem parku
V Kozjanskem parku smo izdali drugi plakat o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja za mesec junij. Na vsakem plakatu želimo predstaviti nekoga, ki lepo skrbi za določeno rastlinsko ali živalsko vrsto. Kot naravi prijaznega lastnika kozjanske zemlje v mesecu juniju predstavljamo družino Novak, ki skrbno varuje eno najlepših lip v parku – lipa je uvrščena med drevesne naravne vrednote državnega pomena. Plakate lahko trenutno vidite na 27 lokacijah na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, in sicer na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah.
Izdali smo brošuro o biodiverziteti
Biodiverziteta in njen pomen za človeštvo sta premalo prepoznani vrednoti in zato premalo cenjeni. Izdali smo brošuro, da bi biodiverziteto približali vsem, ki jo še premalo poznajo. Pomembno je, da se zavedamo, da biodiverziteto potrebujemo in katere nevarnosti ji pretijo. Skupaj jo bomo lažje varovali. Urednica brošure je Marjana Hönigsfeld Adamić, avtorja besedila pa Danilo Bevk in Marjana Hönigsfeld Adamić. Na koncu brošure vas čaka čisto pravi strip – Groza bele noči! Brošura je prosto dostopna na tej povezavi. Tiskane izvode pa bomo razdelili tekom naslednjih let na različnih aktivnosti projekta Life Naturaviva.
Podelili smo nagrade naravoslovnim fotografom leta 2018
V soboto 18.maja 2019 smo imeli zaključno prireditev mednarodnega natečaja naravoslovne fotografije Magična narava 2018, ki ga organizira Nacionalni inštitut za biologijo v okviru projekta LIFE Naturaviva, skupaj z Združenjem naravoslovnih fotografov Slovenije. Ogledali smo si projekcijo izbranih fotografij, najboljši avtorji so dobili priznanja. Prireditev je popestril kulturni program, Luka Šparl iz JP Voka Snaga pa je zbranemu občinstvu predstavil bogato biodiverziteto krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Naravoslovni fotograf leta je postal Mikhail Korostelev iz Rusije, Slovenski naravoslovni fotograf pa Miran Krapež. Šestdeset izbranih fotografij, vključno z obema zmagovalnima, si boste lahko ogledali v elektronskem katalogu, ki ga bomo na naših spletnih straneh objavili v juniju. Že sedaj pa vabljeni na ogled izbranih fotografij, ki so razstavljene v avli Biološkega središča na Večni poti v Ljubljani. Preko ekranov pa si jih lahko ogledate tudi v letošnjem katalogu. Na fotografiji so na podelitvi prisotni zmagovalci posameznih kategorij natečaja in organizator natečaja, Marjan Artnak (skrajno levo). Foto: Davorin Tome.
Novi “mesečni plakati” o biodiverziteti v Kozjanskem parku
V mesecu maju smo v Kozjanskem parku začeli izdajati “mesečni plakat” o naravi in biodiverziteti našega zavarovanega območja. Prvi plakat smo zaenkrat obesili na 25 lokacij na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje in sicer jih lahko vidite na številnih osnovnih šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, občinah in upravnih enotah. Predvidoma vsak mesec bomo pripravili nov plakat in na takšen način promovirali bogato biodiverziteto našega območja med prebivalci in obiskovalci.
2. Novičnik za gospodinjstva na Goričkem
V JZ Krajinski park Goričko so izdali drugo številko novičnika, ki je posvečena biodiverziteti vrtov in sadovnjakov. Zaradi bližine domovanju ljudi sta pogosto spregledana kot življenjski prostor rastlin in živali, čeprav po pomenu nikakor ne zaostajata za drugimi življenjskimi prostori. Novičnik si lahko ogledate in preberete tudi v elektronski obliki na tej povezavi.
Natečaj »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«
Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato bomo v okviru projekta LIFE Naturaviva iskali biodiverziteti najbolj prijazne vrtove. Vrtove bomo iskali v štirih kategorijah: Hišni vrt Šolski vrt Zelenjavni vrtiček Terase in balkoni Pravila natečaja bomo objavili v januarju 2020, a ker se je vrtičkarska sezona že začela vas vabimo, da že začnete z urejanjem biodiverziteti prijaznega vrta. Sodelovali boste lahko tako, da nam boste do konca leta 2020 poslali izpolnjen prijavni obrazec in največ 10 fotografij vrta. Prijave bo nato pregledala strokovna komisija in nato najbolje ocenjene vrtove obiskala v letu 2021 za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalce bomo razglasili poleti 2021. V času natečaja bomo v vrtnarskih revijah, na spletni strani in profilu Facebook objavljali prispevke o biodiverziteti na vrtovih. Vabljeni k spremljanju in urejanju svojih vrtov, da bodo zakladnica biodiverzitete! Natečaj organizirata Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo. Foto: Danilo Bevk
Gostovanje razstave Magična narava 2017 čez mejo
Razstava odličnih naravoslovnih fotografij z lanskega natečaja “Magična narava 2017” gostuje čez mejo. S pomočjo naših podizvajalcev pri projektu, Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, smo jo postavili v kraju Marano lagunare, Italija. Foto: M. Artnak
Razstava Barjanka na Krakovskem nasipu v Ljubljani
V Krajinskem parku Ljubljansko barje so v okviru projekta pripravili razstavo Barjanka, na kateri si boste lahko ogledali čudovite fotografije z lanskoletnega rekreacijsko-kolesarskega maratona Barjanka. Barjanka je kolesarski dogodek, ki ima namen predstaviti lepote Ljubljanskega Barja, med njimi tudi številne lepote narave – biodiverziteto, in je turistično športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Predstavljeni bodo tudi domiselni predlogi za medaljo Barjanke, skupaj s fotografijami izbranih motivov, ki so jih dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana uporabili na medaljah. Vabljeni k ogledu razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani ali na otvoritev razstave bo potekala 16. aprila ob 10-ih. Razstavo so v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog, družbo BTC, barjanskimi občinami, Turizmom Ljubljana in Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Izbor fotografij za najboljšega fotografa leta 2018
V soboto, 16. marca, je v Kočevju zasedala žirija naravoslovnih fotografov v sestavi (na sliki od leve proti desni) Marjan Artnak (SI), Gunther Riehle (D), Pierluigi Rizzato (I) in Davorin Tome (SI). Izmed poslanih preko 4000 fotografij je po 12 urah trdega dela izbrala najboljše, izbrala je tudi najboljšega fotografa leta in najboljšega Slovenskega fotografa leta v okviru fotografskega natečaja Magična narava 2018, ki ga organiziramo v okviru projekta Life Naturaviva. Rezultati bodo objavljeni na prireditvi, ki bo v maju. Podrobnejše informacije o prireditvi sledijo kmalu.
Nove zastave s sporočilnimi vrstami projekta Life Naturaviva
Biodiverziteta so različne vrste organizmov. Med pestrim naborom visoke slovenske biodiverzitete smo izbrali tiste, ki so nosilci sporočil za svoje življenjsko okolje. Le kako bi jim lahko bolje izbrali mesto, kjer bodo te »sporočilne vrste« široko oznanjale, kot v obliki čudovitih ilustracij na zastavah? Sporočilne vrste so izbrali naravni parki – projektni partnerji; izbrane vrste simbolizirajo posamezen park in njegova prizadevanja za varstvo narave. Ilustracije so avtorsko delo Jurija Mikuletiča in ilustracija jabolke je avtorsko delo ge. Zagorke Simić, za oblikovanje in izvedbo zastav pa je poskrbel Inštitut Lutra. Izbrane so bile naslednje sporočilne vrste: Smrdokavra (po goričko »upkač«) se hrani z velikimi žuželkami, ki jih lahko najde v mozaični kulturni krajini, značilni za Krajinski park Goričko; sestavljajo jo visokodebelni sadovnjaki, ekstenzivni travniki, mejice in kolovozi. Močvirska logarica (močvirski tulipan) je široko prepoznavna vrsta na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje; poznajo jo tako domačini kot obiskovalci, med katerimi so tudi tujci, ki se vsako leto vračajo na ogled cvetočih rastlin. Ogrožena je zaradi izginjanja rastišč – ekstenzivnih vlažnih travnikov na Ljubljanskem barju. Rjavi medved živi v okoliških gozdovih Cerkniškega jezera – gozdovih Javornikov, Slivnice, Menišije, to je območje Notranjskega regijskega parka; je ena od trojice najbolj karizmatičnih evropskih živalskih vrst. […]
Nova biodiverzitetna podoba vozila JZ Kozjanski park
Naravo Kozjanskega parka označuje izjemno visoka stopnja biotske pestrosti, popisi in monitoringi iz leta v leto še daljšajo sezname rastlinskih in živalskih vrst. Javni zavod Kozjanski park se v okviru projekta LIFE Naturaviva udejstvuje v aktivnostih na področju promocije in izobraževanja o biodiverziteti in z ozaveščanje o raznolikosti življenja na različnih območjih v parku in njegovi okolici. V ta namen bo služil tudi kombi parka z novo biodiverzitetno obleko!
Fotorazstava Magična narava se seli na Goričko
Razstava Magična narava, ki združuje najboljše fotografije mednarodnega fotografskega natečaja naravoslovne fotografije bo od 1. marca 2019 na ogled tudi na največjem gradu na Slovenskem, gradu Grad na Goričkem. Obiskovalci bodo lahko med 32 najboljšimi fotografijami spoznali, zakaj je narava največja umetnica. Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2017 Slovenije« je dobil Matej Vranič za zmagovalno fotografijo z naslovom »1000 žab«. Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2017« pa je prejel Bernt Orsthus (Norveška) za fotografijo z naslovom »Golden Capercaillie«. Grad je v mesecu marcu odprt od torka do nedelje med 10. in 16. uro in v mesecu aprilu od 10. do 18. ure. Grad bo izjemoma zaprt na veliko noč, 21.4. in odprt na velikonočni ponedeljek, 22.4.2019. Lepo vabljeni!
Notranjski regijski park na srečanjih z domačini
V Notranjskem regijskem parku so v januarju pričeli s srečanji z domačini, katerih namen je z lokalnimi prebivalci predebatirati načrte, prisluhniti njihovim idejam in rešitvam in jih, kolikor mogoče, komponirati v njihovo nadaljnje delo. Svoje aktualne projekte in med njimi tudi projekt LIFE NATURAVIVA so predstavili domačinom, med njimi izvedli anketo in z njimi predebatirali najbolj ključne predloge. V januarju so izvedli dve srečanji, eno v Gorenjem Jezeru in drugo v Cerknici. Srečanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje saj si želijo, da bi postal jezerski svet za obiskovalce prijetnejši, s spremembami, ki bodo obenem zaščitile redke in ogrožene rastline in živali ter poskrbele za bolj kakovostno in nemoteno življenje domačinov.
Nova publikacija JZ Triglavskega narodnega parka
V JZ Triglavskem narodnem parku bodo biodiverziteto predstavljali različnim generacijam. Izdali so novo publikacijo, ki je namenjena mlajšim generacijam. Vodnik za mlade obiskovalce TNP-ja je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. Teksti so tudi prevedeni v angleški jezik. Prebirate ga lahko v elektronski verziji tukaj. Natisnjene izvode časopisa pa je prejelo že več kot 7000 otrok iz 39 osnovnih in podružničnih šol, na voljo pa so tudi v info centrih parka.
Magična narava 2018
Samo še do 17. februarja 2019 je odprto zbiranje fotografij za natečaj Naravoslovnega fotografa leta, ki je poimenovan »Magična narava«. Novo v tem letu je, da bo posebna žirija izbrala do pet fotografij, ki jih bodo poslali slovenski avtorji in odkupila pravice za njihovo uporabo za namene promocije biodiverzitete v projektu Life NATURAVIVA. Podrobnosti natečaja na http://photonature.si/natecaj.html Spodaj sta lanskoletni zmagovalni naravoslovni fotografiji leta. Zgoraj: Golden Capercaillie, Bernt Ǿsthus. Spodaj: 1000 žab, Matej Vranič.
Nova biodiverzitetna podoba vozila JZ TNP
Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi. V Triglavskem narodnem parku živi več kot 7000 različnih živalskih in 1600 rastlinskih vrst. Javni zavod Triglavski narodni park v okviru projekta LIFE Naturaviva udejstvuje v aktivnostih na področju promocije in izobraževanja o biodiverziteti ter osveščanjem o raznolikosti življenja na različnih območjih v parku in njegovi okolici. Zato so načrtovali tudi novo obleko za svoje vozilo z raznoliko rastlinsko in živalsko grafiko. Rezultat lahko vidite na slikah spodaj, vozilo pa lahko ga srečate po poteh v Triglavskem narodnem parku.
Pobarvanka »Varuh zakladov Ljubljanskega barja«
Biodiverziteta je naš velik naravni zaklad. Pestrost življenja je tako velika, da njene posamezne delčke z vsakim obiskom v naravi znova odkrivamo – vsakič najdemo nov zaklad. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje so v okviru projekta LIFE NATURAVIVA izdali pobarvanko, s katero najmlajše vabijo, da se z barvicami v rokah odpravijo na pot odkrivanja zakladov Ljubljanskega barja. V pobarvanki nastopajo različne živalske in rastlinske vrste, značilne za habitate Ljubljanskega barja; med njimi je tudi sporočilna vrsta parka – močvirska logarica. Pobarvanka je namenjena predstavitvi raznolikosti življenja na Barju najmlajšim; sodelavci parka jo bodo uporabljali na delavnicah v vrtcih, šolah in na različnih prireditvah, namenjenih seznanjanju z biodiverziteto.
Magična narava 2018
Po uspehu mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava 2017 (izbrane fotografije lahko pogledate v katalogu) vas vabimo k aktivni udeležbi na natečaju Magična narava 2018. Tudi v novem natečaju bomo zbirali fotografije, ki na čim bolj izviren način prikazujejo našo in svetovno biodiverziteto. Kategorije, v katere lahko pošljete fotografije in pogoji sodelovanja so dostopni na tej povezavi in so isti kot v prvem razpisu. K sodelovanju vabimo tako fotografe iz tujine, kot tudi fotografe iz Slovenije. V novem razpisu pa smo za slovenske udeležence pripravili še dodatno vzpodbudo. Podrobne informacije dobite na strani soorganizatorja natečaja, Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, kjer se lahko tudi prijavite. Zadnji rok za oddajo fotografij je 17. februar 2019. Vabljeni v čim večjem številu! Spodaj je zmagovalna fotografija avtorja Bernta Østhusa, ki je prejel naziv Naravoslovni fotograf leta 2017.
Pričela se je kampanja na mestnih plakatih
V začetku novembra 2018 smo pričeli s kampanjo na mestnih plakatih družbe Tam Tam. S prvim delom kampanje želimo javnosti predstaviti pojem biodiverziteta, sledile bodo vsebine o njenem pomenu, ogroženosti in varovanju. Plakate je oblikoval Zvone Kosovelj fotografije pa so prispevali različni avtorji. Kampanja bo pokrila celotno Slovenijo. Poiščite plakate v najbližjem mestu!
PRVA ŠTEVILKA NOVIČNIKA POSVEČENA GOZDU
Jesen je čas, ko se zaradi številnih gozdnih dobrin še pogosteje odpravimo v gozd kot v preostalem delu leta. Konec septembra 2018 je Javni zavod Krajinski park Goričko v okviru projekta LIFE NATURAVIVA izdal prvo od štirih številk novičnika in jo posvetil biodiverziteti v gozdu. V novičniku so v osrednjem delu predstavljeni gradniki biodiverzitete v gozdu in gozdne rastline, glive in živali. Na zadnji strani pa bralci lahko najdejo ideje kako v vsakdanjem življenju prispevati k ohranjanju in povečanju biodiverzitete v gozdovih. Novičnik bo prejelo več kot 8.300 gospodinjstev na območju občin Krajinskega parka Goričko, v prihodnje pa ga bo mogoče dobiti tudi na različnih dogodkih in stojnicah našega projekta. Novičnik si lahko ogledate tukaj.
Drugi nadzor projekta LIFE NATURAVIVA
V septembru sta nas obiskala gospod Mitja Kaligarič (NEEMO), nadzornik projekta LIFE NATURAVIVA in predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, gospa Breda Ogorelec. Tokrat smo za srečanje izbrali največji grad v Sloveniji – grad Grad, kjer je tudi sedež Krajinskega parka Goričko. Obisk je potekal v prijetnem vzdušju, predstavili smo napredek projekta in že dosežene cilje. V konstruktivnem pogovoru smo rešili veliko vprašanj, prejeli smo tudi nasvete za delo v prihodnje. Redna srečanja projektnih partnerjev so tudi odlična priložnost za izmenjavo idej in načrtovanje skupnih aktivnosti.
»Biodiverzitetna« posodobitev učnega načrta za predmet čebelarstvo
V ponedeljek, 18. 6. 2018, je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje soglasno sprejel posodobljen učni načrt za izbirni predmet čebelarstvo. V prenovljenem učnem načrtu je po zaslugi sodelavcev projekta LIFE NATURAVIVA precej vsebin posvečenih tudi pomenu in varovanju pestrosti opraševalcev.
NARAVOVARSTVENI TABOR 2018
V sklopu projekta LIFE NATURAVIVA LIFE16 GIE/SI/000711 smo na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma organizirali naravovarstveni tabor za študente naravovarstva. Letos je bil tabor z naravovarstvenimi vsebinami že drugič zapored. S prvimi in drugimi letniki višješolskega študija naravovarstva smo se odpravili od 14. do 18. maja 2018 na Goričko in do Ormoških lagun, na severovzhod Slovenije. Prva dva dneva smo kljub dežju raziskovali floro in favno Krajinskega parka Goričko in spoznali projektne partnerje tudi pri njihovem delu. V sredo smo obiskali Doživljajski park Vulkanija in spoznali učno pot Tromejnik, predstavili pa so nam tudi Lovišče s posebnim pomenom Kompas Peskovci. Pika na i sredinega dneva pa je bil obisk Vidrinega informacijskega centra Aqualutra v Križevcih, kjer smo izvedeli veliko o vidrah in njihovemu načinu življenja. Po mnenju večine udeležencev je bila prava sprostitev adrenalinsko doživetje v Pustolovskem parku ob Bukovniškem jezeru, pa tudi številne orhideje v podjetju Ocean Orchids so nam ostale v zelo lepem spominu. Doživljanje narave v krajinskih parkih in naravnih rezervatih, terenske vaje, odlične trajnostne podjetniške ideje in veliko medsebojnega druženja – več kot dovolj razlogov za to, da postane naravovarstveni tabor tradicionalen! Priložene fotografije to tudi potrjujejo. Ob tej priložnosti se v imenu […]
1. Podelitev nagrad mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava
V soboto, 26.5.2018, smo zaključili prvega (od štirih) fotonatečajev naravoslovne fotografije, ki jih bomo izvedli v okviru projekta Life Naturaviva.
Vibracijski kviz
V soboto, 21. aprila, je bil svetovni dan polkrilcev, ob tej priložnosti smo za vas pripravili kratek spletni kviz.
Fotonatečaj
Zbiranje fotografij za mednarodni natečaj “Magična narava” je zaključeno. Prispelo je 3932 fotografij 270 avtorjev, iz Slovenije 686 fotografij 46 avtorjev. Kdo so zmagovalci posameznih kategorij in kdo zmagovalec celotnega natečaja bo obelodanjeno v maju, na zaključni slovesnosti. Foto: Davorin Tome
Divje čebele
Še malo pa pride pomad in z njo tudi divje čebele. Do takrat pa jih lahko občudujemo na novem plakatu, ki smo ga pripravili za MOL. Letošnja pomlad bo prav posebna, saj bomo prvič obeležili svetovni dan čebel.
Danes je Darwinov rojstni dan
Danes je Darwinov rojstni dan. Bistvo njegovega nauka je: »Ne preživi najmočnejša vrsta, niti najbolj inteligentna; preživi tista, ki se najbolje prilagaja spremembam.« Se bomo znali prilagoditi?