Zanimivosti
Biodiverziteta ni pomembna le sama po sebi, ampak zagotavlja tudi različne ekosistemske storitve, kot so čista voda, opraševanje in zaščita pred poplavami, pri čemer imajo vse te storitve pomembno gospodarsko in socialno vrednost.
Foto: Miha Jernejčič (Cerkniško jezero)
V Evropi skoraj četrtini prostoživečih vrst grozi izumrtje.
Foto: Dušan Klenovšek (Alpski kozliček)
Rastline ogroža spreminjanje življenjskih prostorov (intenzivno kmetijstvo, zaraščanje in urbanizacija), podnebne spremembe, tujerodne invazivne vrste, komercialno izkoriščanje in neposredno uničevanje, vključno z nabiranjem.
Foto: Davorin Tome (Kranjska lilija)
Živali
Lisica
Lisica morda ni tako karizmatična kot velika trojica zveri (volk, medved in ris), je pa pomemben del gozdne biodiverzitete. Kot plenilka pomaga vzdrževati naravno ravnovesje, kot mrhovinar pomaga odstranjevati poginula trupla, povrhu vsega pa je zelo številčna in razširjena.
Ptice selivke
Jesen je čas, ko se ptice selivke odpravijo proti jugu. Na dolgi in naporni poti potrebujejo območja, kjer se lahko ustavijo, se spočijejo, nahranijo in naberejo novih moči. Za vodne ptice so pomembne večje vodne površine. V Sloveniji je eno takšnih območij presihajoče Cerkniško jezero, ki je zaradi obilice rib, dvoživk in vodnih nevretenčarjev pravi raj za ptice.
Čebele samotarke
Ali ste vedeli, da lahko ena čebela samotarka opravi delo kar 100 medonosnih čebel? Čebele samotarke so izvrstne opraševalke sadnega drevja. Ker cvetni prah prenašajo na spodnji strani telesa (in ne na nogah kot medonosna čebela), je stik naloženega peloda s cvetom veliko boljši, opraševanje pa tako bolj učinkovito.
Domače živali
Tudi med domačimi živalmi, kmetijskimi pridelki in med hišnimi ljubljenčki je biodiverziteta cenjena lastnost, a ohranjanje te biodiverzitete v ničemer ne nadomešča upadanja pestrosti prostoživečih rastlin in živali.
Nutrije
Biodiverziteto poenostavljeno opišemo s številom vrst. A več vrst ni vedno dobro. Nutrije so nova (tujerodna) vrsta v Sloveniji, a to ne izboljšuje stanja naše, domorodne biodiverzitete.
Kuščar
Ali ste vedeli, da se kuščarju rep lahko odlomi in nato mu zraste nov? Odlomljen rep zaradi živčne in mišične aktivnosti trza, se zvija in poskakuje še nekaj minut. S tem pritegne pozornost plenilca in kuščar lahko pobegne na varno.
Vidra
Med vsemi 13 vrstami vider, kolikor jih živi po svetu, ima evrazijska vidra (Lutra lutra) najobsežnejše življenjsko območje (areal razširjenosti): srečamo jo od iglastih gozdov Karpatov do panonskih ravnic in celo morske obale tako na severu kot na jugu evropske celine.
Rastline
Mahovi
Mahovi so preproste rastline brez cvetov, semen in pravih korenin. Razširjajo se s trosi, ki se po oploditvi razvijejo v odebeljeni puščici na vrhu rastline.
Jagodičnica
Jagodičnica je toploljubna lesnata rastlina. Kot kostanj veliki plodovi se jeseni obarvajo živo rdeče. V Sredozemlju je pogosta, v Sloveniji naj bi imela edino naravno rastišče na flišnatih pobočjih pri Strunjanu.
Navadni čistec
Cvetovi navadnega čistca poleti travnike v Krajinskem parku Goričko obarvajo v vijolično. V srednjem veku so ga uporabljali za zdravljenje kar 29 bolezni, danes je njegova uporaba redkejša.
Drevesaste praproti
Drevesaste praproti so živele že pred dinozavri. Prepoznamo jih po značilno deljenih listih. Zrastejo več metrov visoko. V Evropi uspevajo le v vrtovih in rastlinjakih. Pogoste so v tropskem in subtropskem svetu, v zmerno-toplem pasu rastejo le na južni polobli. Na sliki je vrsta Dicksonia antarctica iz Tasmanskega pragozda.
Lokvanji
Zaradi velikega, belega cveta lokvanje pogosto uporabljajo, da z njimi polepšajo izgled ribnikov. Tudi v času ko ne cvetijo, plavajoči listi monotono vodno gladino spreminjajo v dinamičen mozaik. Manjše živali jih občasno uporabljajo kot mesto za počitek, ki je varno pred kopenskimi plenilci.
Glive
Glive
Po nekaterih navedbah naj bi bilo na svetu kar 1,5 milijona vrst gliv. To je res izjemna biodiverziteta! Med njimi so nekatere vrste, ki štejejo med največje organizme na svetu. Glive so pomembne za razkroj organskega materiala in mineralizacijo ter za oskrbo rastlin z vodo in minerali. Prav tako so pomembne v biotehnologiji, prehranski industriji in medicini.
Kulinarična specialiteta
Nadzemne dele gob ljudje nabiramo kot kulinarično specialiteto. A gobe so pomembne tudi za rastline. Z gostim, podzemnim prepletom podgobja jih povezujejo in jim tako pomagajo preživeti. Zato ne pozabi – na dan lahko nabereš največ 2 kg gob.
Oljkov livkar
Med množico vrst gliv v goričkih gozdovih najdemo tudi prav posebno vrsto glive – oljkovega livkarja. Na prvi pogled ni nič kaj posebna, ponoči pa v temi zasveti. Ima sposobnost bioluminiscence in oddaja svetlobo, ki nastane pri kemični reakciji. Svetlobo v obliki rahle modro-zelene barve oddajajo lističi na spodnji strani klobuka. Enak mehanizem poznamo tudi pri kresničkah.
Strupene gobe
Nekatere gobe so tudi strupene – tako se branijo pred plenilci. Za delovanje ekosistemov pa so enako pomembne kot nestrupene gobe. Od tega, da jih brcamo ali hodimo po njih (ker so strupene), nimamo prav nobene koristi, le naravi naredimo nepotrebno škodo.
Ekosistemi
Mejice
Mejice so nepogrešljiv element kulturne krajine, saj povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Mnoge živalske vrste v mejicah najdejo hrano, skrivališča in zatočišča ter varen prostor za gnezdenje.
Neživi dejavniki
Neživi dejavniki, kot na primer močan veter, vplivajo tudi na biodiverziteto. Organizmi se lahko prilagodijo tudi na najbolj ekstremne pogoje, če se le-ti odvijajo dovolj počasi. Zaradi človeških vplivov, se za mnoge organizme spremembe v okolju dogajajo prehitro in se jim ne morejo prilagoditi.
Ekstenzivni travniki
Ena izmed značilnosti ekstenzivnih travnikov poleti je, da na njih mrgoli živali. Nekatere opazimo, ko se spreletavajo s cveta na cvet, večina med bilkami živi prikrito življenje, kot ta travniška vešča v jutranji rosi.
Mokrišča
V mokriščih je izjemna pestrost življenja. Ta dragocena okolja imajo pomembno vlogo pri zadrževanju vode in zmanjševanju poplav. Okroglolistna rosika je značilna rastlina visokih barij. Je mesojeda rastlina, ki na svoja lepljive liste ujame mimoidoče žuželke.
Ekosistemske storitve
Ekosistemi nam zagotavljajo številne storitve, ki se jih največkrat sploh ne zavedamo. Ena od njih je opraševanje, ki nam zagotavlja hrano. Od opraševanja, ki ga opravijo žuželke je odvisnih približno 4/5 divjih in kmetijskih rastlin.
Povezave med organizmi
Kobilica peščenka
Pomemben del biodiverzitete so odnosi med vrstami. Priskledništvo je manj znan odnos, od katerega ima ena vrsta korist, druga pa ne koristi ne škode. Kobilica peščenka je splezala na polžjo hišico in izkoristila boljši razgled.
Sviščev mravljiščar
Metuljevo ime izdaja zapleteno povezavo z dvema drugima vrstama organizmov: s sviščem in z mravljami. Samica sviščevega mravljiščarja namreč odloži jajčeca na močvirski svišč, kjer se razvijejo gosenice. Ko se spustijo na tla, s posebnimi hormoni pretentajo mravlje, da jih odnesejo v mravljišče ter zanje skrbijo kot za svoj zarod.
Orhideje
Orhideje oziroma kukavičevke ne bi preživele brez določenih vrst gliv. Njihova semena nimajo rezervnih snovi, ki so pomembne za rast mlade rastline. Glive rastline oskrbujejo z vodo in minerali, v zameno pa iz orhideje črpa organska hranila.
Čaplje
Pogosto so čaplje (tudi štorklje) pri ljudeh poznane kot ptice, ki se hranijo z dvoživkami in ribami, kar ponekod in v določenih obdobjih leta drži. Največkrat pa so njihovi obroki sestavljeni izključno iz malih sesalcev, tudi tistih, ki jih ljudje označujejo kot kmetijske škodljivce. Spretna čaplja lahko ujame tudi po nekaj voluharic na uro.
