The post Magična narava 2022 appeared first on LIFE Naturaviva.

The post Končno poročilo projekta LIFE Naturaviva appeared first on LIFE Naturaviva.

The post After-LIFE plan – ENG appeared first on LIFE Naturaviva.

The post After-LIFE plan – SLO appeared first on LIFE Naturaviva.

Spomladi 2022 smo v studiu Piano Room posneli skladbe, ki govorijo o naravi. Za vsak posamezen video posnetek smo za določeno skladbo pripravili scenarij: izbrali fotografije, ilustracije in kratke videe o živalih, rastlinah in biotski raznovrstnosti ter pripravili zelo kratka, sporočilna besedila. K posameznim skladbam smo dodali tudi kratke izseke iz koncertov:

Naravovarstveno-glasbeni video posnetki so velika dodana vrednost projekta, saj dosegajo publiko, ki je doslej še nihče ni nagovarjal s podobnimi projekti. S to aktivnostjo bomo v okviru možnosti sodelovanja z različnimi inštitucijami in deležniki nadaljevali tudi po projektu, saj se je znotraj naravovarstvene stroke vzpostavil nov način promocije biodiverzitete in medsebojno sodelovanje naravovarstvenikov na glasbenem področju, ki ga velja ohranjati.

Besedilo in spote je pripravil Inštitut Lutra.

The post NARAVOVARSTVENI SPOTI appeared first on LIFE Naturaviva.

The post Načrt interpretacije Krajinskega parka Goričko appeared first on LIFE Naturaviva.

Konec avgusta 2022 se je zaključil projekt LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta — umetnost življenja, katerega glavni cilj je bil ozaveščanje javnosti o biotski raznovrstnosti. Ena od razlag projektnega naslova je, da je velika umetnost živeti v ravnovesju med izkoriščanjem narave za trenutne potrebe in ohranjanjem narave za potrebe prihodnjih generacij. Logotip projekta je pahljača v barvah mavrice, ki predstavlja najširši spekter biotske raznovrstnosti, od organizmov, vrst do ekosistemov. Vendar ena barva manjka, kar nas opozarja, da je precejšen del biotske raznovrstnosti zaradi nas že izumrl.

Projektno območje je bilo celotno ozemlje Slovenije. Ker je šlo za komunikacijski projekt, so bili ključni prebivalci Slovenije. V projektu je sodelovalo deset partnerjev, zaskrbljenih za dobrobit biotske raznovrstnosti: Nacionalni inštitut za biologijo, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Kozjanski regijski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Ljubljansko barje, Grm Novo mesto — center biotehnike in turizma, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tako raznoliko partnerstvo pomeni, da smo med projektom imeli na voljo različne učne in komunikacijske izkušnje, kar je nujno za nagovarjanje različnih ciljnih skupin. To nam je tudi omogočalo, da so dejavnosti za lokalno prebivalstvo organizirali lokalni strokovnjaki, ki so običajno bolje sprejeti kot strokovnjaki, ki prihajajo od drugod.

R

R

Osrednja tema projekta je bila promocija biotske raznovrstnosti Slovenije. Glavni cilj je bil povečati ozaveščenost o biotski raznovrstnosti med različnimi ciljnimi skupinami javnosti ter z informiranjem, komuniciranjem in izobraževanjem poudariti potrebo po njenem ohranjanju. Najpomembnejše ciljne skupine so bili otroci, dijaki in študenti, kmetovalci, prebivalci mest in podeželja ter prebivalci in obiskovalci zavarovanih območij narave. Posebna ciljna skupina so bili ljudje, ki jih dogodki, katerih glavna tema je biotska raznovrstnost, običajno ne pritegnejo, saj so o tem naravnem pojavu precej nepoučeni. Veliko naših izdelkov in dejavnosti je pritegnilo tujce, ki so obiskali Slovenijo, tako da je bilo izobraževanje turistov o naravi Slovenije nekakšen stranski učinek projekta.

Vse aktivnosti in rezultate projekta smo sproti dokumentirali in objavljali na naši spletni strani www.naturaviva.si, številne pa smo predstavili tudi na našem Facebook profilu in YouTube kanalu. Za večjo prepoznavnost projekta smo na dogodkih uporabljali namizne zastavice, reklamne zastave, promocijske panoje, stole, vozila, prekrita z lokalnimi simboli biotske raznovrstnosti, med obiskovalce pa smo razdelili na tisoče pisal, magnetov, priponk, kap in majic z motivi biodiverzitete. V Poljudnem poročilu rezultatov projekta LIFE NATURAVIVA vam predstavljamo najuspešnejše, najvidnejše in najbolj obiskane dejavnosti; celoten seznam pa bo predstavljen v našem končnem poročilu in na naši spletni strani.

Besedilo so pripravili sodelavci LIFE NATURAVIVA z Nacionalnega inštituta za biologijo.

The post Zaključek projekta LIFE NATURAVIVA appeared first on LIFE Naturaviva.

The post Poljudno poročilo rezultatov projekta LIFE NATURAVIVA appeared first on LIFE Naturaviva.

• Hišni vrt: 19 prijav
• Terasa ali balkon: 0 prijav
• Šolski vrt: 12 prijav
• Društveni vrt: 3 prijave

Prijave sta ločeno pregledala Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo in na podlagi skupnih ocen vsaki kategoriji izbrala tri (najbolje ocenjene) finaliste:

Hišni vrt:

• Petra Dichlberger
• Marko Šušteršič
• Gorazd Grošelj

Šolski vrt:

• Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica
• Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled – POŠ Ribno
• Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Društveni vrt:

• Društvo Slovenski center za ustno zgodovino
• Livada LAB (skupnostni vrt)
• Kulturno turistično društvo Hotedršica

Julija 2022 je strokovna žirija finaliste obiskala in si jih ogledala. Po ogledu vrtov so se člani žirije strinjali, da so vsi vrtovi ustrezni in zadostujejo pogojem ter jim lahko rečemo biodiverziteti prijazni vrtovi. Vsi finalisti so zato prejeli priznanje za biodiverziteti prijazen vrt in praktične nagrade.

Vsem sodelujočim v natečaju se zahvaljujemo za sodelovanje. Upamo, da bodo s svojim delom nadaljevali in z zgledom še koga navdušili.

Nekaj utrinkov iz biodiverziteti najbolj prijaznih vrtov:

R

Besedilo je pripravil Danilo Bevk, avtorja fotografij sta Danilo Bevk in Maja Tomšič.

The post Rezultati natečaja »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt« appeared first on LIFE Naturaviva.

R

Tekom projekta smo za otroke pripravili še nekaj iger, ki jih najdete na na tej povezavi. Dejavnosti so namenjene različnim starostnim skupinam, saj želimo ponesti znanje o pomenu biotske pestrosti do vseh otrok in tako zagotoviti, da bo biodiverziteta živela naprej.

Sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili Igro o pestrosti vrst, znotraj katere otroci spoznajo osem vrst organizmov. Njihovih značilnosti in posebnosti se naučijo preko fotografij in pogovora. Igri smo dodali tudi pobarvanke, da lahko otroci še natančneje spoznajo predstavljene organizme in svoje izdelke tudi razstavijo. Druga igra, ki smo jo pripravili, nosi naslov Gojišče deževnikov. Otroci z izdelavo lastnega gojišča deževnikov spoznajo pomen bitij, ki živijo v zemlji in premeščanja snovi v naravi. Preko skrbi za žive živali pa se naučijo tudi odgovornosti do živih bitij ter njihovega pomena za ljudi in naravo.

Sodelavci z Inštituta Lutra pa so pripravili še dodatnih 11 iger za otroke, ki jih izvajamo zunaj. Igre otroke vodijo skozi gozd, kjer ugotavljajo njegovo kakovost, določajo starost drevesom ter njihov obseg, se spoznavajo z različnimi oblikami listov in drevesnega lubja ter raziskujejo raznolikost dreves preko svojih čutil. Otroci se naučijo slediti živalim in spoznavajo kako se živali premikajo. Pokukajo v življenja netopirjev, vešč in veveric ter s tipanjem ugotavljajo kakšen občutek imajo posamezni naravni materiali, ki jih najdemo v gozdu. Bogato pestrost narave pa odkrivajo tudi z lovom na zaklad.

Upamo, da vam bodo predstavljene vsebine v pomoč pri igranju z otroki in da se bodo ob igri naučili tudi kaj novega o biodiverziteti.

Besedilo je pripravila Maja Opalički Slabe.

The post Igra spomin appeared first on LIFE Naturaviva.