5 Prihajajoči dogodki

Razvrsti po

V Arboretumu Volčji Potok, v razstavišču pod arkadami, si lahko ogledate razstavo z naslovom Ekosistemi Slovenije in biodiverziteta. Na osmih panojih so predstavljeni osnovni ekosistemi, ki jih najdemo v Sloveniji: gozd, kulturno krajino, visokogorje, naselja, celinske vode, mokrišča, morje in podzemlje. Eden od razlogov za tako bogato biodiverziteto v Sloveniji je njena lega, saj se nahaja na stičišču štirih velikih geografskih regij: alpske, panonske, dinarske in sredozemske. Vabljeni na ogled med 12. septembrom in 4. oktobrom. Avtor zgornje fotografije Planinskega polja je Davorin Tome.

1.avgusta 2022 smo na gradu Podsreda postavili veliko zunanjo razstavo o invazivnih vrstah, ki jo gostimo iz KP Goričko. Gre za razstavo  z naslovom ”Invazivne tujerodne vrste, naše nezaželene sosede”. Z razstavo želimo obiskovalcem predstaviti najpogostejše invazivne tujerodne vrste, ki jih najdemo  v Sloveniji in tudi tiste, ki se lahko potencialno razširijo. Namen razstave je povečati njihovo prepoznavnost, opozoriti na vplive, ki jih povzročajo v lokalnih ekosistemih ter ukrepe s katerimi lahko preprečimo njihovo nekontrolirano širjenje. Ta dan smo objavili tudi spletni prispevek o invazivnih vrstah v Kozjanskem parku in zraven tudi nekaj utrinkov iz razstave.

Fotografska razstava Magična narava 2020 je od 1. avgusta do 30. novembra 2022 na ogled v največjem slovenskem gradu – Grad na Goričkem. Razstava je v avgustu na ogled vsak dan med 10. in 18. uro, v septembru in oktobru med 10. in 18. uro (med torkom in nedeljo), v novembru pa med 10. in 16. uro (med torkom in nedeljo). Fotografska razstava Magična narava 2020 je nastala v okviru četrtega mednarodnega natečaja naravoslovne fotografije, ki ga organizira Nacionalni inštitut za biologijo skupaj z Združenjem naravoslovnih fotografov Slovenije. Naziv »Naravoslovni fotograf leta 2020« je prejela Lili Sztrehárszki iz Madžarske za fotografijo »Tiny Details«. Naziv »Slovenski naravoslovni fotograf leta 2020« pa je prejel Marjan Cigoj za fotografijo »Prelet«. Avtor zgornje fotografije na naslovnici kataloga je Mauro Tronto. Na fotografski razstavi so na ogled izbrane fotografije, ki prikazujejo neverjetno magičnost naše narave, opozarjajo pa tudi na minljivost in naš odnos do nje. Vabljeni!

V okviru projekta LIFE NATURAVIVA, pri katerem sodelujejo partnerji iz cele Slovenije, je nastala razstava z naslovom v prekmurščini GORIČKO. Znate ka? Lejpo je! Fotografije na velikih panojih ponujajo potovanje po Goričkem na malo drugačen način. Obiskovalci v sliki in besedi spoznavajo najznačilnejše prebivalce in krajinske značilnosti Goričkega. Spoznavajo pa tudi tiste, ki so velikokrat očem skrite. Med slednje štejejo redke in ogrožene vrste ter vrste, ki se v naravi pojavljajo le v določenem delu leta. Ob bogati naravi je na Goričkem raznolika tudi kulturna dediščina, ki se razkriva v cerkvah, zvonikih, obeležjih, mlinih, domačijah in ljudskih običajih. V vseh se skrivajo zgodbe, ki pričajo o sožitju ljudi z naravo, o borbi za preživetje, umetelnosti in mojstrstvu ter modrosti bivanja. Kulturna krajina Goričkega se ponaša z visoko življenjsko pestrostjo (biodiverziteto), ki jo neredi še bolj pisano in živo. Razstava je postavljena v senci stoletnih dreves največjega grajskega poslopja daleč naokoli. Vabimo vas, da si razstavo ogledate in se prepričate kako bogato je Goričko. Rejsan je bogato in lejpo!

Razstava remenk mojstrov z Goričkega Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so posamezni izdelovalci v Prekmurju izpopolnili do te mere, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti – prekmurske remenke. Te ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele tudi vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja. Dejavnost je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine pod imenom Izdelovanje prekmurskih remenk. Kot nosilci so vpisani Elizabeta Urisk (1942 -2020) iz Dobrovnika in Eva Tivadar iz Kamovcev pri izdelovanju prekmurskih remenk v tehniki batik, Herman Rajsar od Grada ter Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev pa kot izdelovalci škrabanih remenk. Dragocene zaklade ljudske umetnosti teh štirih mojstrov si lahko na gradu Grad ogledate celo leto. Več o prekmurskih remenkah in mojstrih lahko preberete tukaj. Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota Na razstavi so tudi voščilnice z velikonočnimi motivi: okrašena jajca, zajčki, piščančki, verski motivi, ter številne voščilnice z upodobitvami pomladanskih cvetlic in pisanih šopkov, ki so jih prav tako pošiljali ob tem največjem krščanskem prazniku. Običaj pošiljanja voščil ob prazniku Velike noči v sodobnem, digitaliziranem svetu čedalje bolj zamira, zato so tovrstni predmeti, ki jih marsikdo osebno hrani, dragocen spomin na navade, ki so živele v našem okolju in ustvarjale […]